Hiše so zgrajene in opremljene iz snovi, ki jih še ne poznamo dovolj
dolgo in katerih dejanski učinek šele začenjamo spoznava-ti. Zelo poučen
primer, ki ga pozna večina izmed nas, je nekoč zelo razširjena raba
azbesta, pa tudi svinčenih snovi. Danes je oboje prepovedano, dokazano
škodljivi vplivi na zdravje ljudi in na okolje pa so znani zelo širokemu
krogu prebivalstva. Kljub temu še vedno radi tvegamo. Pri gradnji
oziroma obnovi stanovanjskih zgradb še vedno prevladujejo sintetični
materiali, za številne med njimi pa še ne vemo ali pa nočemo vedeti,
kako dolgoročno vplivajo na počutje in zdravje ljudi. Marsikatera hiša
je danes odlagališče nevarnih odpadkov. Formaldehid, recimo, je snov, ki
je ponekod ne uporabljajo več ali pa so zanj postavljene določene
omejitve (denimo za iverne plošče), toda še vedno ga je lahko najti
povsod tam, kjer imamo staro opremo: v izolacijskih penah, umetni smoli,
razkužilih, lepilih vezanega lesa, ivernih ploščah, detergentih in celo
v nekaterih kozmetičnih izdelkih in zdravi-lih. Podobno pogosto se v
naših bivalnih prostorih pojavlja tudi vprašljiva poliuretanska pena.
Ker so imeli sodobni graditelji poleg betona vedno na voljo tudi poceni
steklo, so v Sloveniji rasle hiše s tankimi zidovi, velikimi okni in
neizrabljenimi podstrešji, pa tudi zidovi brez izolacije. Več kot
polovico energije v takšni hiši vržemo proč. Iz slabo izolirane hiše
uide tretjina toplote skozi steklo, četrtina skozi stene, petina skozi
tla, desetino je odnese prepih. Želja po energetskih prihrankih je
vzpodbudila celo vrsto raziskav, katerih neposredni učinek so energetsko
učinkovitejše hiše. V hišah največ - skoraj tri četrtine - energije
porabimo za ogrevanje prosto-rov in vode. Že samo če hišo pravilno
izoliramo, prihranimo skoraj polovico energije. Če za pripravo tople
vode uporabimo sončne sprejemnike, več kot pol leta nimamo nobenih
stroškov za toplo vodo, pred škodljivimi vplivi pa obvarujemo tudi
okolje. Popolnoma novo, čeprav hkrati tudi zelo staro poglavje odpira
naravna arhitektura, ki poleg premišljene izbire gradbenih materialov
upošteva tudi pravilno postavitev objektov. Če k temu dodamo še
energijsko varčne gospodinjske aparate, potem lahko vidimo, da imamo na
voljo vse potrebno, da poskrbimo za svoje okolje in zase. Zeleno ni samo lepo, je tudi prijetno in koristnoStenske plezalke, kot npr. bršljan ali divja trta,
so na fasadi večstransko koristne: prispevajo k zvočni in toplotni
izolaciji, zadržujejo prah in strupene snovi, podaljšujejo življenjsko
dobo fasade, poleti hišo hladijo, vabijo ptice h gnezdenju in izločajo
kisik. V zelenje odeta enodružinska hiša lahko v letu dni proizvede
toliko kisika, da z njim oskrbi šest oseb. Izguba toplote skozi stene se
zaradi stenskih plezalk zmanjša do 10 %.
Trava podaljšuje življenjsko dobo strehe, na kateri je
zasejana. Streha, porasla s travo, je odlično toplotno izolirana; poleti
se segreje največ do 25 °C, pozimi pa temperatura ne pade pod 0 °C.
DejstvaOgrevanje
• 60 % domov ponekod dobiva dovolj sončne svetlobe, ki bi jo lahko
spremenili v določeno obliko ogrevanja.
• Ogrevanje, za katero v gospodinjstvih porabimo približno 70 %
energije, je nadomeščanje toplote, ki uhaja iz stavbe.
• Od vseh goriv, ki jih uporabljamo za ogrevanje, je največji
onesnaževalec premog.
• Sončni sprejemniki dovajajo hiši vso potrebno toploto za gretje vode.
V poletnih mesecih za to ne potrebujemo nobenega dodatnega vira.
Izolacija
• Skoraj polovica energije, ki jo porabimo v vsakem gospodinjstvu,
pozimi uide skozi okna ali skozi špranje in razpoke na podstrešju in se
izgubi na prostem.
• Špranje pri oknih in vratih povprečne hiše so enake luknji v zidu,
veliki 10 x 10 cm.
• Odlični izolatorji za notranje stene so predelan star papir
(celuloza), pluta, kokos, sisal, juta, konoplja ipd.
• V nekaterih podnebnih pasovih pokrijemo izdatke za izolacijo v eni
sami sezoni, v večini podnebnih pasov pa v nekaj letih.
• Z izolacijo podstrešja lahko zmanjšamo stroške za ogrevanje za 25 % in
več, odvisno od podnebja.
• Z izolacijskimi materiali in energijsko varčnimi okni lahko zmanjšamo
toplotne izgube za več kot 30 %.
Materiali
• Za vsak sintetičen material, ki ga uporabljamo v hiši, imamo naravno
nadomestilo.
• Umetne stvari se, v nasprotju z naravnimi, nabijejo z elektrostatično
močjo in te energije ne oddajo zlahka. Bivanje v prostorih z veliko
elektrostatičnostjo je neprijetno, lahko povzroča utrujenost, nemir,
težave pri spanju ipd.
• Steklena in mineralna volna sta sicer varna izolacijska materiala,
vendar pa se njuni fini delci usedajo v pljuča tistim, ki delajo z
njimi.
• Zdravju in naravi najbolj škodljiva je formaldehidna pena, ki, denimo,
služi tudi za izolacijo vmesnih sten. Formaldehid najdemo tudi v vezanih
ploščah itd.
• Beton je relativno dober zvočni in toplotni izolator, toda slabo diha
in se zato navlaži. Že 2-odstotno povečanje vlažnosti betonske stene
pomeni, da se njena izolacijska vrednost zmanjša za približno četrtino,
pri lesu pa npr. za 2 %.
• Talne ali druge obloge iz PVC-ja (polivinilklorid) obremenjujejo
naravo že v času proizvodnje; za njihovo izdelavo je potrebno veliko
energije in neobnovljivih virov, vsebujejo pa tudi veliko kadmija.
Povzročajo kronične zastrupitve in kožne bolezni, nevarne pa so tudi, če
pride do požara.
• Škodljiva so lahko tudi lepila, s katerimi so obloge pritrjene na tla.
Lepila in vlakna lahko povzročajo draženje dihalnih poti, astmo in
alergije.
• Linolej je biološko neoporečen, saj je izdelan iz zmesi plute,
žagovine, lanenega olja in jute.
• Na Norveškem bodo kot prvi v Evropi delno prepovedali uporabo
bromiranih zaviralcev gorenja.
Sevanje
• V številnih stanovanjih je pet- in večkrat toliko radioaktivnega
sevanja in radioaktivnega plina radona kot na prostem, posebno v tistih,
ki niso grajena iz naravnih materialov.
• Sevanje radona je ponekod v samem naravnem okolju precej visoko, zato
pred nakupom hiše ni odveč preveriti, kako je s tem.
Okolju prijazni materiali
• Okolju prijazni materiali ne smejo oddajati strupenih plinov ali
zdravju škodljivega prahu, ne smejo biti radioaktivni, ustrezati morajo
zdravstvenim in ekološkim kriterijem, biti morajo trajni, niso narejeni
iz neobnovljivih virov, za njihovo izdelavo in prevoz pa ne potrebujemo
veliko energije.
• Ekološka gradnja varčuje z neobnovljivimi materiali in surovinami, je
zdravju prijazna ter spodbuja alternativen način življenja stanovalcev.
• Med naravne gradbene materiale štejemo les, pluto, linolej, kamen,
kokosova in konopljina vlakna, lan ipd.
• Trenutno sta v Evropi v rabi dve glavni oznaki za ekološko pridelan
les: FSC in PEFC. Čeprav ju podeljujeta različni ustanovi, obe
zagotavljata trajnostno izrabo in upravljanje gozdov.
Rastline
• Sobne rastline so hvaležni odjemalci ogljikovega dioksida, idealni
vlažilci zraka in kot magnet privlačijo prašne delčke.
• 98 % vode, ki jo vsrka rastlina, znova izpari. Posamezne rastline
lahko oddajo tudi do 2 litra vode dnevno, kar je toliko, kot je
potrebuje 30 m2 velik prostor sredi kurilne sezone, da je primerno
vlažen.
• Že 1,5 m2 velika, nepokošena trata na strehi v letu dni zagotovi
toliko kisika, kolikor ga v tem času potrebuje en človek.
Napotki - Velik, lep in ... nevaren?Dvajset malenkosti, ki jih modri ljudje upoštevajo pri skrbi za svoj
dom. Naredite X pri tistih, ki se vam zdijo dobra ideja za lepšo
prihodnost. • Starejšo hišo naredimo varčno v šestih korakih: izoliramo
podstrešje, vstavimo energijsko varčna okna, izoliramo stene, zatesnimo
okna in vrata, izoliramo grelne naprave in cevi ter na radiatorje
namestimo termostate.
• Za izolacijo namesto umetnih raje uporabimo naravne materiale.
• Preden začnemo graditi hišo, se posvetimo izdelavi premišljenega
načrta za gradnjo, ki upošteva teren, podnebje, lego sonca, orientacijo
hiše in razporeditev prostorov.
• Namesto navadnih vedno vgradimo energijsko varčna okna.
• Pasivno ogrevanje s sončno toploto si zagotovimo tako, da na južno
stran postavimo steklenjak ali južno steno prebarvamo temno.
• Uporabljajmo naravne gradbene materiale in okolju prijazna sredstva za
njihovo zaščito.
• Rajši kot izdelke iz tropskega lesa kupujemo tiste iz lesa, ki raste v
domačih gozdovih.
• Kjer se le da, uporabljamo opeko namesto betona in les namesto umetnih
materialov. Če se da, uporabimo strešnike iz žgane gline.
• Radiatorjev ne pokrivamo in tik nad njimi ne postavljamo polic.
• Znebili smo se azbesta iz sten, oblog in streh ter svinčenih cevi.
• Ne uporabljamo izdelkov, ki vsebujejo formaldehid.
• Izogibamo se vsem umetnim materialom, npr. plastiki in sintetiki, iz
katerih so preproge, zavese, prti, pregrinjala, prevleke sedežnih
garnitur itd. Ti namreč oddajajo škodljive pline, poleg tega pa so še
posebej nevarni, če se znajdejo v bližini ognja.
• Ležalno podlogo imamo iz prave žime, volne, kapoka (bombažu podobnega
materiala), kokosovih vlaken, penaste gume, lateksa (izdelano iz
izcedkov gumijevca, ki vsebuje veliko naravnega kavčuka) ali drugega
naravnega materiala.
• Kuhinjski elementi so brez PVC (polivinilkloridnih) oblog.
• Uporabljamo samo tisto zaščito za les (topila, razredčila in lake), ki
je vodotopna ter okolju in zdravju prijazna.
• Dokler je les suh, ga ne bodo napadli niti insekti niti plesni. Pred
vlago les zaščitimo s firnežem (laneno olje), okolju prijaznim lakom ali
čebeljim voskom.
• Lesnega črva se lahko znebimo tako, da prisluhnemo, kje vrta, in ga
poskušamo uničiti z žico ali pa z vročim zrakom iz sušilca za lase, s
katerim pihamo v njegovo luknjico.
• Stanovanje redno zračimo; to je najboljša obramba proti vlagi in proti
radioaktivnemu plinu radonu, ki prihaja iz naravnega okolja ali
modernejših materialov, se nabira v stanovanju in povzroča utrujenost in
raka.
• Stene, ki rade plesnijo, pobarvamo z apnom, ki jih dezinficira proti
plesni.
• Temperaturo v stanovanju naravnamo na največ 21 °C. | 
