V gospodinjstvih največ energije in goriv, 70 %, porabimo za
ogrevanje prostorov. Sledijo kuhanje in ogrevanje vode (10 %),
gospodinjski aparati in razsvetljava (13 %), za vse drugo skupaj pa je
porabimo 7 %. Med energetskimi viri je v gospodinjstvih najbolj
priljubljeno kurilno olje, še vedno najpogostejši način ogrevanja
bivalnih prostorov. Največji porabniki elektrike so električni grelniki,
nato hladilnik in zamrzovalnik, električni štedilnik, luči in pralni
stroj. Za kuhanje uporabljamo v večini stanovanj utekočinjeni naftni
plin in elektriko. Skoraj vsi imamo doma hladilnik (98 %), pralni stroj
(95 %), pečico (92 %), kuhalno ploščo (84 %) in zamrzovalno skrinjo ali
omaro (69 %).
Pri izgorevanju vseh fosilnih goriv - nafte,premoga in plina -nastajajo
žveplov oksid, dušikov oksid in ogljikov dioksid. Ti strupeni plini se
skozi visoke dimnike raznašajo daleč naokrog in pustošijo okolje v
obsegu, kakršnega Zemlja še ni videla. Elektrarne delajo noč in dan,in
to vse leto, neizbežna posledica pa je vedno bolj izčrpano okolje.
Rezultat tega onesnaženja nista samo kisli dež in onesnažen zrak, ki
vplivata na naše zdravje. Vedno hitrejši je tudi učinek tople grede s
podnebnimi spremembami, ki povzročajo ekstremne vremenske pojave,
naraščanje povprečne temperature in dvigovanje gladine morij.
Energija, ki jo okoli 684.000 gospodinjstev dobiva domov kot elektriko,
predstavlja približno četrtino vse porabljene električne energije v
Sloveniji. Poraba iz leta v leto narašča, trenutno pa povprečno
gospodinjstvo porabi okoli 4.000 kWh električne energije na leto. Ker ob
proizvodnji vsake kilovatne ure električne energije nastane okoli pol
kilograma CO2(ogljikovega dioksida), pomeni, da slovenska gospodinjstva
v ozračje sprostijo okoli 1,35 milijona ton CO2 na leto.
Cena elektrike bi bila vsekakor veliko višja, če bi vključevala strošek
za odpravljanje škode, ki je bila povzročena med proizvodnjo v
elektrarnah na premog, nafto, plin oziroma v vodnih in jedrskih
elektrarnah. Vse običajne metode proizvodnje energije namreč bolj ali
manj vplivajo na okolje, naravo in človekovo zdravje. Največ emisij CO2
povzročajo termoelektrarne. Tudi če onesnaževanje pustimo ob strani, bo
bolj smotrna raba električne energije kmalu postala nujna. Premoga,
nafte, plina in urana, torej tako imenovanih neobnovljivih virov, bo
namreč že v nekaj desetletjih zmanjkalo.
Vsako gospodinjstvo si bo moralo zelo hitro postaviti dve ključni
vprašanji. Kako zmanjšati porabo energije? Kako izkoristiti katerega
izmed obnovljivih virov energije: veter, sonce, biomaso, geotermalno
energijo in energijo morja, energijo iz vodika, deponijskega plina,
biogoriv, toplotne črpalke, soproizvodnjo toplote in elektrike? Metanje
energije skozi okno ni samo drago, pomeni tudi, da naslednje generacije
obsodimo na soočanje s posledicami našega opustošenja. Koliko tople grede je vaše?Preprost način, kako lahko spoznamo svojo potratnost, je
razpredelnica, v katero lahko iz svojih računov prepišete porabo
elektrike, plina, bencina, rjavega premoga in kurilnega olja. Tako boste
dobili hiter in jasen pregled nad tem, kolikšen je vaš prispevek k
segrevanju ozračja. Stroški, ki lahko predstavljajo kar tretjino
družinskega proračuna, bodo dobra vzpodbuda za prvi razmislek o tem, kaj
boste naredili zase in naš planet.
DejstvaEnergija
• Elektrika, ki jo dobivamo na dom, predstavlja približno petino vse
proizvedene električne energije.
• Poraba energije v gospodinjstvih predstavlja le tretjino celotne
energije, porabljene na prebivalca. Drugi dve tretjini porabimo v
prometu, kmetijstvu in industriji.
• Energijsko učinkovita naprava porabi okoli 50 % manj energije.
• Če bi vsi na svetu za 30 % zmanjšali porabo energije pri gospodinjskih
aparatih, bi prihranili toliko elektrike, kolikor je proizvede 25
velikih elektrarn.
• Gospodinjstva v Evropi in Severni Ameriki porabijo od 30 do 45 %
svetovne proizvodnje energije.
• Čeprav navidezno nedolžni, so likalnik, kalorifer, sesalnik,
televizija, računalnik, mikrovalovna pečica in klimatske naprave veliki
porabniki. Električna stenska ura tako v letu dni porabi skoraj 20 kWh,
radijska budilka pa celo 50 kWh.
• Če je 2-kilovatna električna peč vključena šest ur na dan, porabi na
leto toliko energije, kot je dá pol tone nafte.
• Klimatske naprave pravzaprav pomenijo metanje energije skozi okno, če
vir napajanja niso sončne celice.
• Pol stopinje nižja temperatura v stanovanju zmanjša stroške za
ogrevanje za 3 %.
• Ko iz omrežja izključimo ugasnjen računalnik ali televizijo, močno
prispevamo k manjši porabi elektrike in posredno k manjšim izpustom
emisij CO2.
• V svetu najhitreje narašča število gospodinjskih aparatov in
avtomobilov.
• Za pripravo tople vode namestimo sončne sprejemnike, ki lahko
pokrijejo več kot 70 % potreb gospodinjstva po topli vodi.
• Voda, ki jo greje sonce, je zastonj.
Kuhinja
• Energijska nalepka za označevanje gospodinjskih aparatov je v državah
Evropske unije obvezna, od leta 2002 tudi v Sloveniji. Uporabo
predpisuje evropska direktiva in velja za skoraj vse gospodinjske
aparate.
• Nakup varčnega gospodinjskega aparata se od leta 2005 ne šteje več v
davčno olajšavo.
• Največja porabnika elektrike sta hladilnik in zamrzovalnik.
• En sam milimeter ledu v hladilniku ali zamrzovalniku pomeni nekaj
odstotkov večjo porabo energije.
• Izkoristek navadnih električnih plošč je komaj 50-odstoten.
• Dosti boljše so avtomatske plošče, še boljši pa steklokeramični
kuhalniki (halogenski grelniki ali indukcijska tuljava).
• Električne pečice, ki imajo vgrajene ventilatorje, omogočajo peko jedi
tudi pri temperaturi, ki je od 20 do 40 °C nižja.
• Ko odpremo pečico, da bi preverili, ali je hrana pečena, se
temperatura v njej zniža za 10 °C.
Svetila
• V svetlobo se spremeni komaj desetina vse energije, ki jo
porabi žarnica na žarilno nitko, vse drugo gre v toploto.
• 100-vatna žarnica, ki gori pol dneva na dan vse leto, porabi
toliko energije, kot se je sprosti pri zgorevanju 200 kg premoga. Ko
žarnica gori eno leto, gre v zrak 500 kg škodljivih plinov.
• Prašne žarnice svetijo slabše.
• Kadar pri delu potrebujemo močnejšo svetlobo, raje uporabimo namizno
svetilko, kot da po nepotrebnem močno osvetljujemo celoten prostor.
Perilo
• Pri pranju porabimo do 90 % energije za ogrevanje vode, čeprav lahko
pri nižjih temperaturah enako učinkovito operemo skoraj vsa oblačila. Če
peremo pri 60 °C, porabimo le polovico energije v primerjavi s pranjem
pri 90 °C.
• Pri varčnem programu pranja je poraba energije manjša za 40 %.
• Z likalniki na paro likamo hitreje in bolje, zato nam prihranijo čas
in energijo.
• Nikoli ne prenapolnimo sušilnega stroja, saj se poraba energije tako
poveča.
Napotki - Tole vam bo dvignilo temperaturo!Dvajset malenkosti, s katerimi lahko preverite, koliko energije gre
v nič pri vas doma. Naredite X pri tistih luknjicah, ki jih imate
popolnoma zamašene. Pri nakupu novega gospodinjskega aparata se odločimo za energijski
razred A. Aparat je sicer dražji, vendar se nam investicija povrne v
dveh letih.
Gospodinjske aparate in druge stroje (recimo kosilnico) si delimo z
drugimi, denimo s sosedi.
Velikost grelnikov prilagodimo svojim potrebam, redno jih čistimo in
pazimo, da ne pride do prevelikih izgub toplote. V hladnejših prostorih
z izolacijo prihranimo 10 % energije.
Čeprav živimo v bloku, imamo svoj termostat za uravnavanje toplote;
tako lažje varčujemo in naši računi so nižji.
Če vsaj nekaj časa nismo v prostoru, znižamo temperaturo.
Kurilno napravo redno vzdržujemo.
Električni grelnik vode je naravnan na 55 °C, kar je dovolj, da
uničimo bakterije (legionarska bolezen), s tem pa prihranimo 6 %
energije.
Pazimo na to, da plinski gorilnik gori z modrim stožčastim plamenom.
Rumen plamen pomeni, da so gorilniki in dovodi zamašeni.
Temperatura hladilnika je med 3 in 5 °C, zamrzovalne skrinje pa od -25
do -15 °C. 5 °C nižja temperatura pomeni 25 % večjo porabo elektrike.
V hladilnik ali zamrzovalnik dajemo le osušeno in ohlajeno hrano;
sicer se hitreje tvori led.
Vrat hladilnika ne puščamo odprtih po nepotrebnem in poskrbimo za
dobro tesnjenje.
Zamrzovalnik imamo v mrzlem prostoru. Že če je v prostoru 21 namesto
20 °C, porabi 6 % več energije.
Kuhamo v pokriti posodi, tako porabo električne energije zmanjšamo
tudi do trikrat.
Posodo vedno postavimo na ploščo, ki je po velikosti zanjo najbolj
primerna. Majhna posoda na veliki plošči pomeni, da energija uhaja v
zrak.
Uporabljamo varčne žarnice. Porabijo štirikrat manj energije kot
navadne z žarilno nitko in trajajo vsaj desetkrat dlje.
Luči ugašamo, kadar dlje časa nismo v določenem prostoru.
Temnejše prostore pobarvamo svetlo; tudi to namreč zmanjša porabo
elektrike.
Porabo elektrike uravnavamo z domišljeno razporeditvijo luči.
Pralni in pomivalni stroj vključimo šele, ko sta povsem polna.
Perilo sušimo na zraku. Tako ne tratimo elektrike in ne poškodujemo
oblek. | 
