Pot, ki jo opravi hrana, preden konča na našem krožniku, je
osupljiva. Preden jo kupimo v trgovini, prepotuje velike razdalje in gre
skozi najrazličnejše tovarne in skladišča. Sadje je lahko skladiščeno
tudi po več mesecev, preden pride na police trgovin. Pridelovanje
zelenjave v rastlinjakih omogoča, da imamo vse leto na voljo sveži
paradižnik ali jagode. Tako mnogokrat otroci ne vedo več dobro, kaj
sploh lahko pridelamo v Sloveniji in kaj pridelujemo v različnih letnih
časih.
Toda težave, povezane z našo hrano, niso zgolj v kilometrih, ki jih mora
hrana prepotovati, ampak tudi v izgubljeni svežini in osiromašenem
okusu. Za veliko živil, kupljenih v trgovini, namreč velja, da so bila
na nek način obdelana in da so postala nekaj, kar je v resnici slabše in
manj vredno od prvotnih živil. Predelovalci hrane lahko z ustrezno
tehnologijo in dodatki ali aditivi bistveno podaljšajo rok uporabnosti,
okrepijo okus ali barvo živila, živila zapakirajo tako, da so tudi
zaradi embalaže lepa na pogled. Nepredelana živila ohranijo svoje
osnovne lastnosti (vsebujejo manj soli), ki vplivajo na hranilno
vrednost. Pred predelavo je bila večina živil odličen vir vitaminov in
mineralov.
Živilska industrija ponuja vedno več novosti in vedno več je živilskih
izdelkov, ki jih je težko proizvesti brez aditivov. Na srečo morajo biti
vsa predpakirana živila ustrezno označena. Ker približno 80 % živil
zaužijemo v predelani obliki, je smiselno te oznake prebrati, saj
navajajo med drugim aditive za živila in morebitno vsebnost gensko
spremenjenih organizmov.
Največ hrane, ki jo uživamo, kupimo torej v trgovinah, zato smo
potrošniki tisti, ki lahko najbolj vplivamo na ponudbo hrane. Vedno
večja ponudba ekološko pridelane hrane kaže, da zavest kupcev narašča,
saj se vse bolj zavedajo pozitivnega vpliva uravnotežene, zdravju
koristne prehrane. Vedno več ljudi tudi ve, da nepravilna prehrana in
nezdrav življenjski slog sodita med ključne dejavnike tveganja pri
nastanku in napredovanju kroničnih nenalezljivih bolezni.
Kuhinja je zato odličen kraj za pogovor o tem, kako zdravo bi radi
živeli. Aditivi za živilaAditivi za živila so snovi, ki jih dodajajo živilom za izboljšanje
kakovosti in varnosti, z njimi podaljšujejo rok uporabnosti, vplivajo na
okus, aromo, čvrstost in videz živila ali pa nadomeščajo sestavine,
zaradi česar se zmanjša energijska vrednost živil. Med aditivi so tudi
naravne in neškodljive snovi, denimo vitamin riboflavin (E 101),
citronska kislina (E 330) in agar (E 406).
Barvila
Oznaka: E in številka iz serije 100.
So snovi, ki obarvajo živilo, na druge njegove lastnosti pa ne vplivajo
bistveno. Živila so tako na videz tudi privlačnejša.
Konzervansi
Oznaka: E in številka iz serije 200.
So snovi, ki podaljšajo obstojnost živil in preprečujejo rast
mikroorganizmov, kot so bakterije, plesni in kvasovke.
Antioksidanti
Oznaka: E in številka iz serije 300.
Preprečujejo oksidacijo, kar pomeni, da zaradi njihovega delovanja
maščoba ne bo postala žarka in da živilo ne bo spremenilo barve.
Emulgatorji
Oznaka: E in številka iz serije 400.
So snovi, ki omogočajo, da v živilu nastanejo oziroma se ohranijo
homogene zmesi dveh ali več faz, ki se med seboj ne mešajo: na primer
olje in voda. Tako "lahko" naredimo majonezo ali biskvit brez jajc.
Sladila
Oznaka: E in številka iz serije 900, E 420 (sorbitol) in E 421.
Dajejo živilu sladek okus, vendar vsebujejo veliko manj kalorij.
Ojačevalci arome
Oznaka: E in številka iz serije 600.
So snovi, ki živilu okrepijo okus ali vonj.
DejstvaPrehranjevanje
• Pravilna prehrana – v kateri je dovolj sadja, zelenjave in prehranskih
vlaknin – je pomemben dejavnik varovanja pred kroničnimi nenalezljivimi
boleznimi.
• Številne raziskave so dokazale, da so nekatere bolezni posledica
neuravnotežene prehrane oziroma pretiranega uživanja živil, ki vsebujejo
preveč maščob, sladkorja ipd.
• Polnovredna naravna hrana, ki temelji na žitu in surovem sadju,
ohranja človekovo vitalnost in zdravje.
• "Bolezni izobilja", ki mučijo ljudi na Zahodu – srčne bolezni,
sladkorna bolezen, želodčni in črevesni rak ipd. – so tesno povezane s
prehranskimi navadami.
• Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ugotavlja, da neverjetno hitro
narašča število predebelih ljudi in že presega število tistih, ki so
lačni.
• Za ohranjanje in krepitev zdravja je zelo pomembno razmerje med
prehranjevanjem in telesno dejavnostjo. Zdrava prehrana in redna telesna
dejavnost vplivata na zdravje vsaka zase in se hkrati medsebojno
dopolnjujeta.
Kmetije
• Biološke kmetije imajo več prednosti: izboljšujejo zemljo, ne
onesnažujejo okolja, pridelki so kakovostni, za pridelavo porabijo manj
energije in ohranjajo biološko raznovrstnost.
• Kokoš, vzrejena v popolnoma avtomatiziranem sistemu, znese le 15 % več
jajc od tiste, ki živi na prostem. Kmet pa mora za vzrejo kokoši v
intenzivni prireji vložiti sredstva v zgradbo, opremo, nadzorovanje
temperature, različne stroje in krmila.
• Najnovejša raziskava v Evropski uniji je razkrila, da je kljub
velikemu nadzoru vsaka četrta jata piščancev okužena s salmonelo.
• Več kot 2,5 % kmetijskih površin v Evropi je namenjenih ekološkemu
kmetovanju in njihova površina se nenehno povečuje.
• V Sloveniji se z nadzorovano ekološko pridelavo ukvarja okoli 2000
kmetij, kar znaša 2,4 % vseh kmetij in 5,5 % uporabnih kmetijskih
površin.
• Na površini 5 x 5 m lahko raste šest majhnih sadnih dreves.
• Za prirejo 1 kg mesa potrebujemo desetkrat več obdelovalne zemlje kot
za pridelavo 1 kg pšenice.
• Zelo majhno površino obdelovalne zemlje potrebujemo za t. i. visoko
ali kitajsko gredo, na kateri pridelek zelo bogato obrodi.
Živila
• Uporaba aditivov v živilih se je v zadnjih tridesetih letih
podeseterila. Potrošnik zaužije na leto šest kilogramov aditivov, pred
desetimi leti jih je le kake štiri kilograme.
• Če na embalaži za juho piše "okus po kokošjem mesu", to še ne pomeni,
da je v juhi kaj mesa.
• Slaščice in različni pripravki v prahu lahko vsebujejo veliko
sladkorja, barvila in arome, antioksidante in konzervanse, a le malo
vitaminov, mineralov, balastnih snovi in beljakovin.
• Beli kruh in žitni izdelki iz bele moke lahko vsebujejo konzervanse in
antioksidante.
• Gazirane pijače so v bistvu v vodi raztopljen sladkor, barvila in
arome. Nekateri od teh dodatkov lahko povzročajo alergične reakcije in
hiperaktivnost pri otrocih.
• Nekatere vrste vložene zelenjave in zelenjava v razsolu, različni
namazi, marmelade in pikantne paradižnikove mezge lahko vsebujejo
sladkor, barvila, arome, gostila in konzervanse.
• Mesni izdelki lahko vsebujejo veliko maščob, soli in drugih aditivov.
• Sadju in zelenjavi v pločevinkah so lahko dodana barvila.
• Posušeno sadje in zelenjava so lahko konzervirani s sulfiti in
žveplovim dioksidom.
• Nekatere pivovarne in vinske kleti uporabljajo aditive za živila, na
primer sulfite.
• Polnozrnati kruh ima v primerjavi z belim več hranilnih snovi, razen
kalcija (ki ga je v belem kruhu več) in klorida (ki je v soli); beli
kruh ima manj celuloznih vlaken.
• Najpogostejša preobčutljivost je pri ljudeh ugotovljena za naslednje
aditive: rumeno barvilo E 102, konzervansi E 210 in E 249–252 (nitrati
in nitriti), antioksidanta E 320 in E 3 ter ojačevalec okusa E 621
(natrijev glutamat).
Napotki - Hmm? Brrr!Dvajset malenkosti, s pomočjo katerih lahko pod drobnogled postavite
svojo kuhinjo. Naredite X pri tistih navadah, ki se jih držite. • Poskušamo jesti čim bolj raznovrstno hrano.
• Omejili smo količino t. i. "hitre hrane".
• Poskušamo uživati čim več svežih živil, ki jih pripravljamo sproti.
• Kupujemo hrano, ki je bila pridelana blizu kraja, kjer živimo.
• Z uživanjem ekološko pridelane hrane omejujemo vnos kemikalij v telo
in s tem vzpodbujamo naravno kmetovanje.
• Vedno preberemo označbo na živilu, ki ga kupujemo.
• Pozanimamo se, kateri aditivi utegnejo biti zdravju škodljivi in ne
kupujemo izdelkov, ki te aditive vsebujejo.
• Pri nakupu mesa vedno preverimo njegovo poreklo.
• Redno uživamo sadje in zelenjavo.
• Pri kuhanju upoštevamo zdrave načine priprave: hrano dušimo, kuhamo
ali pečemo, in je po možnosti ne cvremo.
• Pri pripravi hrane uporabljamo sveže ali posušene začimbe.
• Izbiramo živila z manj aditivi ali celo brez njih, na primer sadne
sokove namesto gaziranih pijač, presno meso namesto klobas, sire namesto
topljenih sirov ipd.
• Izbiramo polnozrnate izdelke, ki so bogat vir balastnih snovi,
ogljikovih hidratov, vitaminov skupine B in beljakovin.
• Pijemo naravne pijače, ki nimajo dodanega sladkorja, arome in barvil.
• Izogibamo se močno sladkani in močno začinjeni hrani.
• Za zavijanje ali shranjevanje živil uporabljamo embalažne materiale
(na primer steklo, papir), ki so varni v stiku z živilom in ne
povzročajo onesnaževanja.
• V jedi uživamo.
• Enkrat ali dvakrat na teden načrtujemo brezmesni dan.
• Odvečne kilograme odpravljamo z rednim gibanjem in uravnoteženo
prehrano.
• Zelo redko pijemo kavo ali alkohol in ne kadimo. | 
