Naše hiše in stanovanja so bolj snažne in čistejše, svetijo se bolj
kot kdaj prej, zahvala za to pa gre snovem dvomljivega slovesa.
Kemikalije onesnažujejo, poslabšujejo stanje v okolju ter škodujejo
naravi in našemu zdravju. Skrb za čistočo tako žal pogosto pomeni zgolj
prekladanje nesnage z enega mesta na drugo. Večina kemičnih čistil, ki
jih uporabljamo doma, je povezana z zaskrbljujočimi škodljivimi učinki.
Veliko jih je naravo močno onesnažilo, še preden ste jih sploh odprli –
med proizvodnjo. Že pri samem izdelovanju kemičnih čistil in drugih
preparatov prihaja do onesnaževanja vode in zraka. Obremenjevanje okolja
dodatno povečuje embalaža, torej materiali, iz katerih so narejene
posode za čistila, naj-bolj nepotrebno pa je onesnaževanje zaradi
dodatnega zavijanja in lepšanja tovrstnih izdelkov, da so nam tudi na
pogled bolj všeč. Onesnažujemo potem še sami, ko te izdelke uporabljamo
doma. Učinkovita čistila so običajno bolj koncentrirana in zato tudi
bolj škodljiva. Danes si življenja brez kemikalij ne znamo več
predstavljati. V nekaj desetletjih je človek razvil okoli 100.000
sintetičnih kemikalij, in sicer za nadzor nad boleznimi, povečanje
proizvodnje hrane in lajšanje vsakdanjega življenja. Najdemo jih v vrsti
izdelkov za široko potrošnjo. Vsebujejo jih na primer kozmetični izdelki
(šamponi, parfumi, osvežilci zraka, pena za britje), izdelki za dom in
prosti čas (igrače, oblazinjeno pohištvo, sintetične preproge,
vzmetnice, posteljnina, osebni računalniki, televizorji, mobilni
telefoni), pa tudi gospodinjski pripomočki (PVC-folija za zavijanje
živil, teflonske ponve, konzervirana hrana, nekatere plastične
stekleničke za dojenčke),nekateri gradbeni materiali. Številne od teh
dobronamernih kemikalij zaradi strupenosti in dolge obstojnosti zdaj
ogrožajo zdravje ljudi, živali in okolje ter predstavljajo velik
svetovni problem. Podatki kažejo 1-odstotno rast primerov raka pri
otrocih in dvakratno povečanje števila otrok z levkemijo. V zadnjih 15
do 20 letih se je podvojilo število alergij pri odra-slih, simptome
astme ali alergij kaže tudi 10 % otrok, eden od sedmih pa oboleva za
astmo. V Evropi 15 % parov ne more imeti otrok, pri čemer se je število
neplodnih moških povečalo predvsem na območjih, onesnaženih s
kemikalijami. Najbolj občutljivi pa so seveda otroci, pri katerih se
učinki strupenih kemikalij na zdravje pojavijo že pri nižjih odmerkih.
Njim se pogosteje dogajajo zastrupitve zaradi zaužitja kemikalij, ki jih
uporabljamo doma, imajo pa tudi drugačno presnovo, zaradi katere njihovo
telo hitreje sprejema kemikalije v organizem. Otroci v primerjavi z
odraslimi vdihnejo več zraka, pojedo več hrane in popijejo več vode na
kilogram telesne teže, pa tudi njihov organizem še nima dovolj razvite
sposobnosti razstrupljanja. Nekatere kemikalije, ki smo jim lahko izpostavljeni vsak dan in za
katere je dokazan (ali obstaja sum) negativni vpliv na človekaMotilci hormonskega ravnovesja (ED)
Te kemikalije se ne pojavljajo samostojno, temveč v neznani mešanici,
kar pomeni, da smo izpostavljeni več običajno neznanim kemikalijam
hkrati. Imajo zapoznel učinek na žive organizme, količina, ki že
povzroči učinek, pa je tako majhna, da je težko ugotovljiva. Povzročajo
spremembe v delovanju žlez z notranjim izločanjem. Posledice njihovega
delovanja so lahko neželeni učinki na zdravje posameznega organizma ali
njegovega potomstva.
Ftalati
Najdemo jih v šamponih, šminkah, lakih za nohte, mehkih igračah iz
PVC-plastike, folijah za zavijanje živil, osvežilcih zraka, na
potiskanih majicah, športnih copatih ipd. Motijo lahko delovanje žlez z
notranjim izločanjem, povzročajo reproduktivne motnje, prezgodnja
rojstva otrok in zmanjšujejo kakovost sperme.
Perfluorooktanojska kislina
Vsebuje jo teflonska posoda. Povzroča lahko motnje v delovanju hipofize
in pri razvoju zarodka, slabi imunski sistem, povezujejo pa jo tudi z
rakom na mehurju pri delavcih, ki jo proizvajajo.
Obstojna organska onesnaževala (POPs)
Aldrin, klordan, dieldrin, endrin, heptaklor, heksaklorobenzen, mireks,
toksafen, DDT, poliklorirani bifenili PCB-ji ter dioksini in furani
(PCCDD/PCDF), sodijo med t.i. "ducat umazanih". Te zelo strupene in
težko razgradljive kemikalije predstavljajo globalno grožnjo zato, ker
se kopičijo v organizmih skozi prehransko verigo in ker se razširjajo po
ozračju in oceanih na velike razdalje. Dolgotrajnejše izpostavljanje
tudi nizkim koncentracijam lahko pri ljudeh povzroči zmanjšanje
odpornosti organizma, neplodnost in druge resne zdravstvene težave.
Umetni mošusi
Najdemo jih v parfumih in raznih osvežilcih zraka. Motijo lahko
delovanje žlez z notranjim izločanjem.
Bromirani zaviralci gorenja
Ponavadi so dodani preprogam, oblazinjenemu pohištvu, televizijskim
aparatom, mobilnim telefonom in računalnikom. Motijo lahko delovanje
žlez z notranjim izločanjem, prizadenejo jetra, kožo in hipofizo ter so
med morebitnimi povzročitelji raka.
Organokositrne snovi
Najdemo jih v športnih copatih, penah za britje, preprogah, posteljnini,
vzmetnicah ipd. Vplivajo lahko na delovanje žlez z notranjim izločanjem
in škodujejo imunskemu sistemu.
Bisfenol A
Najpogosteje ga je najti v notranjih oblogah pločevink ali prozornih
polikarbonatnih stekleničkah za dojenčke. Moti lahko delovanje žlez z
notranjim izločanjem. Raziskave na živalih so pokazale, da povzroča
motnje v delovanju razmnoževalnih organov.
DejstvaČistila
• Razkužila - tekoča ali v prašku - spadajo k najhujšim onesnaževalcem
okolja.
• Motijo delovanje koristnih bakterij, ki v kanalih razkrajajo naše
odplake.
• Povprečna družina porabi na leto do 40 kg pralnega praška.
• Med najbolj priljubljenimi topili je PER ali perkloretilen, ki pri
tistih, ki so mu dolgotrajno izpostavljeni, povzroči živčne motnje ter
poškoduje pljuča in ledvice. Prizadene tudi drevesa in druge rastline.
• Negovanje tal s čistili za lesk pomeni le nanašanje vedno novih slojev
čistila. Te bo treba enkrat odstraniti - za kar bomo potrebovali spet
novo kemikalijo, topilo.
• Kroglice proti moljem so izdelane iz paradiklorbenzena, ki škoduje
jetrom in ledvicam.
• Čistila za tla ponavadi vsebujejo močne kemikalije, na primer etanol,
salmiak, formaldehid in klor, ki so smrtne, če jih zaužijemo.
Barve, laki in topila
• Strupene niso samo oljne barve, ampak tudi njihovi stranski proizvodi.
Pri uporabi titanovega oksida vsebujejo tekoči odpadki žveplovo kislino,
težke kovine in klorirane ogljikovodike.
• Današnje barve vsebujejo več škodljivih snovi - mehčala, barvne
pigmente (v katerih sta lahko kadmij in svinec), sredstva za
konzerviranje, kemične dodatke za lesk in še mnogo drugega.
• Barve in sredstva za barvanje (razredčila, topila, barve za les in
steklo ter premazi) predstavljajo 60 % nevarnih odpadkov, ki jih
odvržejo posamezniki.
• Če živite v hiši, starejši od petdeset let, je verjetno, da je pod
novejšimi plastmi v beležih, ki so jih nanesli nekdanji stanovalci, še
precej svinca.
• Če barvo zlijemo na tla, lahko onesnažimo podtalnico; če pa jo pustimo
izhlapeti, bo onesnažila ozračje.
• Barve z oznako "zunanja" morda vsebujejo živo srebro, ki je strupeno
zaradi hlapov.
• Apno, s katerim so včasih belili notranje in zunanje stene hiš,
pogosto pa tudi les, ne škodi ne naravi ne človeku, poleg tega pa zatira
nastanek različnih plesni na vlažnih stenah in uničuje številne
mikroorganizme.
• Če na oznaki za barvo piše "vsebuje VOC (Volatile Organic Compounds)",
pomeni, da barva spušča v ozračje nekaj škodljivega plina.
• Večina barvic je narejenih iz nafte, flomastri pa vsebujejo
kemikalije, kot sta toulen in etanol; podobno velja tudi za šolska
lepila in radirke.
Premazi za les
• PCB (pentaklorbifenol), ki ga med drugim uporabljamo tudi za zaščito
lesa, je danes ponekod že prepovedan, tudi pri nas. Povzroča cirozo
jeter, atrofijo kostnega mozga in živčne motnje. Žal pa ostane aktiven
še vrsto let po uporabi.
• Aktivno snov lindan so v nekaterih državah že prepovedali, tudi pri
nas.
Razpršilci
• Osvežilci prostora v resnici ne osvežujejo zraka, ampak ga
zastrupljajo. Ob njihovi uporabi se sproščajo nevarne kemikalije v
koncentracijah, ki močno presegajo dovoljene meje.
• Ozonska plast se tanjša zaradi klorofluoroogljikovih plinov,
imenovanih tudi CFC-ji, in halonov. Najbolj znan je freon, ohlajevalno
sredstvo v avtomobilskih in drugih klimatskih napravah ter v
hladilnikih.
• Hiša, ki močno diši po umetnih vonjavah, ne diši zato, ker je "sveža"
ali čista, ampak zato, ker je zrak v njej onesnažen.
Male živali
• Kemikalije, ki jih uporabljamo, da bi se znebili bolh, so za domačo
žival včasih prav tako škodljive kot za bolhe.
• Ovratnice in razpršila proti ušem za pse in mačke vsebujejo
kemikalije, ki učinkujejo na uši. Pesticid deluje tako, da žival (pes
ali mačka) vsrka kemikalijo, dokler tkivo ne zaudarja po strupu in ne
paralizira žuželk.
• Približno štiri petine bolh se skriva po preprogah, odejah ali
razpokah v tleh; zato je preganjanje bolh z živali nesmiselno, če jih
hkrati ne preženemo še iz hiše.
• Kemična sredstva za zatiranje lesnih črvov vsebujejo smrtno nevarne
strupe.
• Med kemikalijami, ki so jih odkrili v ovratnicah, je tudi taka (diklorfos),
ki pri živalih lahko povzroči raka, živčne okvare in mutacije, ter taka
(karbaril), ki lahko povzroči, da se psi rodijo kot spački.
Telo
• V zdravstvu sta najnevarnejši snovi PVC (polivinilklorid) in PP (polipropilen),
ki ga najbolj množično uporabljajo v medicinskih pripomočkih, denimo v
plastenkah za infuzijo, ter živo srebro.
• Ena od desetih Američank že ima v krvi toliko živega srebra, da lahko
z njim poškoduje zarodek.
• Obleke in posteljnina, ki se ne mečkajo ponavadi vsebujejo strupeno
formaldehidno smolo.
Napotki - Koliko strupa prenesete?Dvajset malenkosti, ki vam povedo vse o tem, koliko zares
potrebujete kemikalije. Naredite X pri tisti, s katero boste zmanjšali
vpliv kemikalij na svoje oziroma na zdravje svojih najbližjih. • Odtočno cev čistimo tako, da vanjo zlijemo peščico jedilne
sode, ki smo jo dali v skodelo s kisom; raztopino pustimo delovati eno
minuto in jo nato splaknemo z vročo vodo.
• Trdovratno umazanijo v pečici očistimo tako, da jo poškropimo z vodo
in na debelo posujemo z jedilno sodo in se malo bolj potrudimo z
drgnjenjem.
• Za čiščenje stekla ne potrebujemo prav nobenih kemikalij: pomijemo ga
s hladno vodo, v katero smo kanili nekaj kapljic kisa, do čistega pa ga
obrišemo s časopisnim papirjem.
• Za pomivanje vseh vrst tal uporabljamo le krpo in toplo vodo.
• Naše stanovanje je že brez kemikalij dovolj čisto: pometamo, krtačimo,
stepamo preproge, pomivamo tla, zmerno peremo posteljnino in oblačila.
• V straniščni školjki se apnenca (vodnega kamna) znebimo tako, da vanjo
zlijemo kis (ali limonin sok), ki je dovolj močan in ga nekaj časa
pustimo delovati.
• Naravno loščilo za pohištvo naredimo iz dveh delov olivnega in
sončničnega olja in enega dela limoninega soka. Uporabimo lahko tudi
pivo, sladkor ali čebelji vosek.
• Aluminijasto folijo v vodni raztopini kuhinjske soli uporabljamo za
čiščenje srebra, z limoninim sokom čistimo medenino in baker, z
jabolčnim sokom ali kisom pa krom.
• Priporočena količina pralnega sredstva, ki ga je treba vsuti v pralni
stroj, je po vsej verjetnosti enkrat prevelika, saj je večja poraba v
interesu proizvajalcev.
• Kupujemo barve na vodni osnovi, ki vsebujejo manj strupenih snovi in
so lažje razgradljive.
• Pazimo, da so posode z barvo tesno zaprte.
• Barve za notranje stene na osnovi apna so najmanj škodljive in celo
cenejše.
• Barvo poskusimo porabiti do konca; ostanke razdelimo sosedom,
prijateljem, šolam, društvom ali pa jih odnesemo na odlagališče ali k
predelovalcu.
• Kadar z zidu strgamo staro barvo, si nadenemo masko, saj lahko vsebuje
svinec.
• Raje kot sintetične barve uporabljajmo bolj naravne voščenke in vodene
barvice.
• Ko kupujemo razpršilce, vedno preverimo, ali na nalepki piše, da ne
vsebujejo freonov ali halonov.
• Namesto da kupujemo strupene osvežilce prostorov, raje več zračimo.
• Molje odganjamo z vonjem cedrovine in sivke.
• Mačkam in psom lahko pomagamo tako, da njihove zajedavce odženemo z
limoninimi oljnimi razpršilkami - v električnem mešalniku zmešamo lupine
pomaranče in grenivke ter malo vode in kašo vtremo živali v dlako.
• Mačji ali pasji hrani dodamo pivski kvas in česen, ki ju bolhe ne
prenesejo. | 
