Vsakotedenski obisk v enem izmed trgovskih centrov je nepogrešljiv
del življenja sodobne družine. Starši na enem mestu opravijo številne
opravke, otroci pa uživajo v svetu neomejene izbire, nasmejanih ljudi in
pisanih reči. Tudi trgovci radi pomagajo družinam. Zelo preudarno se
odzivajo na njihovo potrebo po ceneni zabavi in organizirajo dogodke,
skrbijo za vedno nove zanimivosti in za videz popolne sreče. Vedno bolje
in vedno pogosteje je poskrbljeno tudi za hrano, pijačo in druženje.
Zelo malo ljudi je v trenutkih takšne sreče sposobnih povezati svoje
početje z vse slabšim stanjem okolja.
Življenje, kakršno živi danes večina ljudi v razvitih, vedno bolj pa
tudi v razvijajočih se državah, se vse bolj vrti okrog porabe in
potrate. In to kljub jasnim opozorilom, da nebrzdano trošenje pomeni
neomejeno proizvodnjo, neomejena proizvodnja pa nenadzorovano
onesnaženje.
Vsi potrošniki, torej vsi prebivalci našega planeta, imamo tako svoje
pravice kot dolžnosti. Ena prvih in osnovnih dolžnosti je, da smo ali pa
da čim hitreje postanemo etični potrošniki. Da se začnemo zavedati
posledic, ki jih imajo naše odločitve v zvezi z nakupovanjem. To pa od
nas zahteva, da se delno odpovemo udobju, zaradi katerega tako dobro
živijo največji onesnaževalci okolja.
Če smo se odločili, da se bomo odpovedali pretiranemu udobju, bomo
morali premisliti o tem, katere stvari, ki si jih želimo, tudi zares
potrebujemo, zaradi katerih stvari bo naše življenje boljše in katerim
od njih se lahko mirno odpovemo. Po drugi strani pa bomo morali začeti
več časa namenjati zbiranju informacij o trajnostnem razvoju, varovanju
okolja, o preprečevanju, vzrokih in posledicah onesnaževanja, o
prepoznavanju težav, povezanih z okoljem, o dobrih primerih in zglednih
praksah pri nas in v svetu ter podobnem. Vsakič, ko stojimo v trgovini,
namreč odločamo o tem, kakšne proizvajalce bomo podprli s svojim
denarjem. Pogosteje, ko bomo podprli trajnostno naravnane izdelke, več
bomo imeli možnosti, da jih bomo našli na policah in da poskrbimo za
prihodnost. Povprečna letna porabljena denarna sredstva gospodinjstev Izdatki za
življenjske potrebščine (%)18,48 Transport
15,61 Hrana
11,76 Stanovanje, voda, elektrika, plin in drugo gorivo
11,11 Rekreacija in kultura
11,04 Različne dobrine in storitve
6,91 Pohištvo, gospodinjska oprema in storitve za gospodinjstvo
6,54 Oblačila
5,15 Hoteli, kavarne in restavracije
4,73 Komunikacije
1,80 Obutev
1,77 Zdravje
1,69 Brezalkoholne pijače
1,47 Tobačni izdelki
1,00 Storitve za izobraževanje
0,94 Alkoholne pijače
(Podatki za 2004)
DejstvaZnaki za okolje
• Osnovno načelo okolju prijaznih proizvodov je, da manj škodujejo
okolju v celotnem življenjskem krogu (od nastanka do uničenja) v
primerjavi z drugimi podobnimi izdelki.
• Oznake, na katerih je opisan vpliv na okolje, morajo biti jasne,
popolne in strokovno dokazljive. Oznake, kot npr. "nežen do okolja", so
lahko zavajajoče.
• ISO 14001 je mednarodno dogovorjen standard, ki usmerja organizacije v
sprejemanje in izvajanje dejavne politike do okolja, na evropski ravni
pa je sprejet sistem EMAS.
• Slovenija nima svoje nacionalne oznake za okolju bolj sprejemljive
proizvode, zaradi tega uporablja znak EU za okolje. Sicer pa je na
slovenskemu trgu na voljo veliko izdelkov s tujimi znaki za okolje.
• Marjetica EU je znak, ki ga uporabljajo v vseh državah Evropske unije.
Pogoj za podelitev znaka je, da proizvod izpolnjuje okoljska merila, ki
so plod sodelovanja predstavnikov Evropske komisije in držav članic z
različnimi interesnimi skupinami na trgu: industrijo, trgovino,
okoljevarstvenimi in potrošniškimi organizacijami. Okoljska merila se
nanašajo tako na proizvod kot na sam proizvodni proces in zajemajo
zmanjševanje porabe naravnih virov in energije, zmanjševanje
onesnaževanja zraka, vode in tal, manjše stroške pri ravnanju odpadki,
zmanjševanje hrupa in ohranjanje ekosistemov.
Simboli
• Slika smetnjaka opozarja, da moramo vsak izdelek, potem ko ga
uporabimo, odvreči na primerno mesto.
• Slika smetnjaka s podnapisom »recycling« opozarja na to, da je
embalaža iz materiala, ki ga je mogoče reciklirati. Poleg slike je
včasih tudi opis z ekološko vsebino.
• Simbol s puščicami uporabljajo za embalažo, ki je primerna za
recikliranje ali je izdelana iz recikliranega materiala.
• Trikotnik je mednarodni simbol, ki pomeni, da izdelek lahko
recikliramo. Praviloma je sredi trikotnika napisana številka, spodaj pa
je kratica, ki označuje vrsto materiala.
• Zelena pika je znak za embalažo, ki jo zbirajo in znova uporabijo kot
sekundarno surovino. V Evropi in pri nas je to najbolj razširjen znak.
Treba pa je biti pozoren, saj znak ne označuje ekoloških prednosti
celotnega proizvoda.
• Simbol s krožnico uporabljajo za embalažo, ki je delno ali v celoti
izdelana iz recikliranega materiala.
Pravična trgovina
• Pravična trgovina je trgovinsko partnerstvo, ki si prizadeva za večjo
enakost v mednarodni trgovini.
• Z nakupom v pravični trgovini podpiramo organizacije, ki sodelujejo z
deprivilegiranimi proizvajalci in si prizadevajo za spremembe v pravilih
in praksi mednarodne trgovine.
• Pravična cena teh izdelkov pomeni, da vključuje tudi socialne in
okoljske stroške in da proizvajalcu omogoča dostojno preživetje.
• V Sloveniji, v Ljubljani, že imamo prvo pravično trgovino.
Eko oblikovanje
• Z eko oblikovanjem kar najbolj zmanjšamo okoljski vpliv
• proizvodnje izdelkov, in to z manjšo porabo surovin, energije in vode
v celotnem procesu nastajanja izdelka in tudi potem, ko izrabljeni
izdelek odvržemo.
• Eko oblikovanje vpliva na združevanje proizvodnje in servisiranja,
prizadeva si, da bi bilo škodljivih izpustov čim manj, in spodbuja
nastanek novih, zelenih materialov.
• Eko oblikovani izdelki so trajnejši, bolj vzdržljivi in jih je mogoče
reciklirati.
• Z nakupom eko oblikovanih izdelkov kupci prisilijo proizvajalce, da
postanejo okolju prijaznejši.
Napotki - Kdo odloča v trgovini?Dvajset malenkosti, po katerih se nakup pozna. Naredite X pri vseh
tistih, ki jih boste odslej rade volje uvrstili med lastnosti dobrega
nakupa. • Redno si privoščim dan brez nakupov.
• Kupujem manj, živim več.
• Na moje nakupovalne navade mediji ne vplivajo.
• Kupujem samo takrat, ko imam denar, in samo tiste stvari, ki jih res
potrebujem.
• Moj osnovni vir informacij o nekem izdelku ni proizvajalčeva reklama.
• Vem, da z nakupom ne morem veliko prihraniti, lahko le manj zapravim.
• Izbiram izdelke, ki ne povzročajo izkoriščanja delovne sile ali
onesnaževanja okolja.
• Upoštevam načela trajnostne potrošnje.
• Okolju vračam to, kar mu jemljem - v obliki, ki je zanj sprejemljiva.
• Kar jemljem, jemljem zmerno.
• Spoznavam se z delovanjem narave in s človekovimi vplivi nanjo.
• Sodelujem pri okoljskih odločitvah.
• Namesto "imeti" je moja vrednota "biti".
• Podpiram organizacije, ki se ukvarjajo z varovanjem okolja.
• Ne kupujem izdelkov, katerih proizvodnja povzroča onesnaževanje.
• Na potovanjih za spominke ne kupujem izdelkov iz ogroženih živali
oziroma rastlin.
• Z nakupi podpiram proizvajalce, ki upoštevajo visoke okoljske
standarde in vplivajo na zmanjšanje obremenitev okolja.
• Že v trgovini mislim na to, da kupim čim manj navlake: embalaže,
ovojnin in drugih nepotrebnih odpadkov.
• Eko oznake so pri tem, ko se odločam za nakup, pomembne.
• Izbiram mila, šampone in kozmetiko brez umetnih dišav. | 
