Vsak prebivalec Slovenije pridela v povprečju okoli 418 kg različnih
vrst komunalnih odpadkov in 0,3 kg nevarnih odpadkov. Toda težava ni le
v neobvladljivih količinah. Kemične snovi v smeteh -živo srebro, kadmij
in nikelj iz baterij, ostanke topil,mazil, olj, barv, lake, pesticide in
še mnogo drugih -voda izpere v zemljo, od tam pa prej ali slej pridejo v
vir pitne vode, v hrano in končno tudi v naša telesa.
Veliko izdelkov, ki se tako neopazno sprehodijo skozi naše vsakdanje
življenje, je bilo narejenih iz dragocenih snovi, predelanih iz
nenadomestljivih in zato zelo omejenih naravnih virov. V enem samem
računalniku tako najdemo zlato, nikelj, aluminij, silicij, cink, železo,
plastične mase in približno 30 drugih mineralov. Nekaj teh materialov,
denimo plastika, je skoraj večnih in nepravilno odloženi ali malomarno
odvrženi bodo še dolgo obremenjevali naše okolje.
Eden od načinov soočanja z nesmiselnimi količinami odpadkov je ustrezen
sistem ravnanja z odpadki in ločeno zbiranje odpadkov. To se vedno bolj
uveljavlja po vsem svetu, tudi pri nas, saj imamo vse več pooblaščenih
predelovalcev odpadnih surovin. Steklenice, kozarce, aluminijaste
pločevinke in konzerve, plastično embalažo iz polistirena, plastične
folije, plastenke, vrečke, časopise in revije, organske odpadke in
kemikalije, večino stvari, ki jih uporabljamo, je mogoče zbirati ločeno
in jih odložiti bodisi v ustrezne zabojnike bodisi počakati na odvoz.
Veliko naštetega pa lahko na urejeno odlagališče odpeljemo tudi sami.
Sami lahko tudi kompostiramo organske oziroma zelene odpadke. Sploh pa
je odpadkov toliko različnih vrst, kolikor je izdelkov, ki jih kupujemo.
Velike količine odpadkov, ki jih pridelamo vsak dan, zahtevajo razvoj
posebnih strategij tudi na samih odlagališčih. Da bi pridobili energijo,
bodisi toploto ali elektriko, so marsikje že začeli izkoriščati plin
metan, kise sprošča iz teh neprijetnih kupov smeti.
Zelo veliko pa zopet lahko naredimo ravno mi, ki vsak dan povečujemo
kupe smeti. Zmanjševati jih lahko začnemo že tako, da kupujemo manj
oziroma samo takšne stvari, ki nimajo veliko nepotrebne embalaže.
Odločimo se lahko za izdelke, ki jih je moč uporabljati dlje časa ali ki
so biorazgradljivi oziroma jih po preteku roka uporabnosti lahko vrnemo
v predelovanje. Tistega, česar ne rabimo več, lahko komu podarimo.
Predvsem pa ne ustvarjajmo vedno novih odpadkov. Oznake za plastiko, ki jih najdemo na nalepkah izdelkovPolietilen tereftalat [01 – PET]
je zaradi nizke cene primeren za široko uporabo: za folije, plastenke za
mineralno vodo, povratne plastenke, plastenke za vroče polnjenje, plošče
za zasteklitve, reklame in sintetična vlakna.
Polietilen visoke gostote [02 – PE HD]
uporabljamo v trdih brizganih izdelkih, kot so plastenke, folije, cevi
za vodovod, plinovod, kanalizacijo, za zaščito kablov, ohišja kemijskih
aparatov, nosilke za steklenice in živila, ročke, posode za kemikalije
itn.
Polivinilklorid [03 – PVC]
skoraj dve tretjini PVC-ja porabijo za izdelavo cevi. Uporabljamo ga
tudi za plastenke. Če je PVC pomešan z mehčalcem (npr. ftalat ester),
postane upogljiv in ga uporabljamo za fleksibilne izdelke, kot so npr.
dežni plašči in zavese za kabine za prhanje.
Polietilen nizke gostote [04 – PE LD]
uporabljamo za nakupovalne vrečke, otroške plenice, folije za tiskovino,
vrečke za zamrznjeno hrano, folijo za kaširanje, krčljivo folijo, folijo
za laminiranje, zatezno folijo ter votlo pihano embalažo za živila, za
kemikalije, farmacevtske izdelke, kozmetiko, tekoča goriva, maziva in
premaze.
Iz polipropilena [05 – PP]
so narejene vodovodne cevi, avtomobilski deli, električni aparati, deli
armatur, uporabljamo ga v kemični industriji, za kable, cevi, embalažne
folije, embalažo za živila (margarina, jogurt, kruh, pecivo), trakove za
pakiranje delov pralnih strojev (boben), napeljave za vodo in vroč zrak,
medicinske pripomočke (injekcijske brizge za enkratno uporabo, plastenke
za infuzijo) idr.
Polistiren [06 – PS]
najdemo v embalaži za enkratno uporabo - lončkih za jogurt, skuto ipd.,
v delih svetlobnih naprav, posodi, pokrovčkih, škatlah za zdravila,
ohišjih za aparate, delih hladilnih naprav; uporabljamo ga tudi v
gradbeništvu.
DejstvaKoličine
• Koliko odpadkov bomo "naredili" v svojem življenju? Toliko, kolikor je
teža odraslega človeka, pomnožena s 600.
• V Sloveniji imamo med 50.000 in 60.000 manjših divjih odlagališč
odpadkov.
• Na leto proizvedejo Evropejci toliko odpadkov, kolikor tehta 4.000
Eifflovih stolpov; količina pa vsako leto naraste še za nadaljnjih 10 %.
• Gozdne živali se dostikrat ranijo na odvrženih pločevinkah, umrejo od
lakote, ko se jim glava zatakne vanje ali zato, ker pogoltnejo cigaretne
ogorke.
• Evropejci na dan odvržejo 43.000 m3 hrane.
Predelava
• Dve tretjini vseh odloženih odpadkov je mogoče predelati ali znova
uporabiti.
• Embalaže, ki je sestavljena iz večjih kosov različnih materialov, se
ne da predelati.
• Najlažje je predelati papir, lepenko in organske snovi, steklo in
kovine, najtežje plastiko, pri kateri je možnost predelave zelo omejena,
in mešane smeti.
• Sežiganje na vrtu za hišo je verjetno najnevarnejši način, s pomočjo
katerega se znebimo hišnih odpadkov: v zrak spustimo nešteto škodljivih
ali celo strupenih plinov.
Organski odpadki
• Organski odpadki predstavljajo dobro tretjino gospodinjskih odpadkov.
• Z zbiranjem in kompostiranjem lahko dosežemo preusmeritev precejšnjega
dela odpadkov z odlagališč.
• Če biološko razgradljive odpadke kompostiramo sami, dobimo odličen
humus, ki ga porabimo na vrtu ali za sobne rastline.
Kovine
• Aluminij je kovina, ki je na Zemlji porabimo največ, odkrili pa so ga
šele leta 1820.
• Danes je letno v obtoku okoli 100 milijard pločevink za pijačo in
večina je aluminijastih.
• Štiri petine aluminija bi lahko znova predelali, približno toliko pa
ga preprosto odvržemo.
• S predelovanjem odpadnega aluminija lahko prihranimo do 95 % boksita
in metalurškega koksa.
Steklo
• Steklo predstavlja približno desetino vseh gospodinjskih odpadkov.
• Četudi steklo ni škodljivo, razpada zelo dolgo -4.000 let.
• Vsako leto zmečemo stran 28 milijard steklenic in kozarcev. Za
izdelavo ene tone stekla je potrebnih 140 litrov nafte, zato metanje
steklenic v smeti pomeni veliko zapravljanje energije.
• Energija, ki jo prihranimo s predelavo ene steklenice, zadošča za to,
da 100-vatna žarnica sveti štiri ure.
Plastika
• Plastika predstavlja več kot desetino vseh gospodinjskih odpadkov.
• Plastične vrečke so med najpogostejšimi vzroki za smrt morskih želv.
Želve jih požrejo, ker mislijo, da so meduze, in se tako zadušijo.
• Veliko plastičnih predmetov ima le nekaj sekund dolgo koristno
življenjsko dobo, razpadajo pa stoletja.
• Pri sežigu PVC nastajajo strupeni plini, kot je denimo dioksin.
Stiropor
• Sežiganje stiropora sprosti 57 različnih kemičnih spojin, od katerih
jih je večina strupenih.
• Stiropor je nerazgradljiv. Skodelica iz stiropora bo še 500 let
onesnaževala površje Zemlje.
• Stiropor plava na vodi in se drobi na majhne kose, ki jih živali
pojedo. Če morska želva poje stiropor, se zaradi vzgona ne more več
potopiti, zamaši se ji prebavni trakt, tako da pogine od lakote.
Papir
• Papir je ena izmed snovi, ki jih je najlaže predelati in spet
uporabiti.
• Belila (klor) spadajo med najhujše onesnaževalce okolja, zato z
recikliranjem papirja zmanjšamo tudi onesnaževanje vode in zraka.
• Nekatere vrste papirja je mogoče predelati celo po sedemkrat.
Gume
• Za izdelavo pol kilograma surove gume potrebujemo 4,5 kWh energije, za
izdelavo pol kilograma predelane gume pa samo 1,3 kWh.
• Predelano gumo lahko uporabimo za avtomobilske gume, lepila, izolacijo
žic in cevi, zavorne obloge, tekoče trakove, podloge preprog, kolesa za
vrtne kosilnice itn.
• Koščke zmlete gume lahko primešamo asfaltu in z njim tlakujemo ceste,
piste, igrišča in tekaške steze. Če asfaltu dodamo gumo, bo imel tlak od
4- do 5-krat daljšo življenjsko dobo.
Napotki - Kako “težki” ste zares?Dvajset malenkosti, ki vam povedo, kako dobro ravnate z Zemljo v
vašem gospodinjstvu. Naredite X pri tistih, s katerimi vplivate na
zmanjševanje onesnaženosti. • Stvari, ki jih ne potrebujemo več, zamenjamo, oddamo,
prodamo ali podarimo.
• Držimo se načela "Preprečuj - Zmanjšaj - Uporabi znova - Recikliraj".
• Ko kupujemo, smo pozorni na količino embalaže in jo poskušamo
zmanjšati, tako da jo zavrnemo ali pa kupujemo izdelke v embalaži, ki jo
je mogoče reciklirati.
• Odpadke vedno ločujemo na skupine, ki jih je mogoče reciklirati:
steklo, papir, plastično embalažo, kovino, pločevinke, biološke/organske
odpadke, tekstil.
• Izberemo embalažo iz naravnih materialov; mogoče jo je predelati.
• Ko gremo v trgovino, imamo s seboj npr. platneno vrečko za večkratno
uporabo, poleg tega pa še vrečke za tehtanje zelenjave in sadja, ki jih
lahko uporabimo večkrat.
• Tiskamo in fotokopiramo obojestransko; tako porabimo polovico manj
papirja.
• Na pošti smo kupili nalepko za nabiralnik in tako smo raznašalcem
povedali, da ne potrebujemo tiskovin, ki jih nismo naročili.
• Izrabljene baterije vrnemo v trgovino, kjer smo jih kupili.
• Kupujemo baterije, ki jih lahko znova polnimo. Polnilec je lahko na
sončne celice, tako da sploh ne potrebujemo elektrike.
• Star avtomobilski akumulator zamenjamo za novega oziroma ga pustimo v
prodajalni, da gre v predelavo.
• Motorno olje menjamo na bencinski črpalki ali pri serviserju; nikakor
pa ne sodi v zabojnik za odpadke, v odtok ali na tla.
• Odslužen avtomobil in odpadne gume oddamo v predelavo.
• Uporabljajmo bombažne plenice, le redko plenice za enkratno uporabo;
tako smo prijaznejši do okolja in do otrokovega zdravja.
• Nevarne odpadke hranimo posebej in zunaj dosega otrok. Oddamo jih v
akciji organiziranega zbiranja nevarnih odpadkov.
• Zdravil, ki jim je pretekel rok, ne mečemo v smeti; po občinah
organizirajo zbiranje dvakrat letno.
• Na vrtu kompostiramo oziroma predelujemo organske in zelene odpadke.
Predelamo lahko tudi nekatere izdelke iz celuloze (papir, lepenko,
celofan in celulozne filtre) ter oblačila iz naravnih vlaken (bombaž,
volna in lan); ta strohnijo, če jih zakopljemo v vlažno zemljo.
• Izbiramo oblačila iz naravnih materialov in se izogibamo sintetičnim
in tistim, ki so označena kot mešanica z naravnimi materiali.
• Vse vrste odpadne bele tehnike, pohištva, talnih oblog, električnih
aparatov, koles, žimnic oddamo na organiziran kosovni odvoz.
• Vse gradbene odpadke odpeljemo na za to namenjena odlagališča. | 
