Avto sprejemamo tudi kot statusni simbol in prepričani smo, da brez
njega ne moremo živeti. Delovno mesto je daleč od doma in do
supermarketa ne moremo iti peš. Da bi uporabili javna prevozna sredstva,
pa nam pogosto sploh ne pride na misel.
Javni potniški promet izgublja bitko z osebnimi avtomobili, predvsem
zato, ker se vse prepočasi prilagaja potrebam sodobnega človeka po
mobilnosti. Kolo, najbolj varčna in najbolj čista oblika prevoza, ki ga
poganja zgolj človeška energija, pa je večinoma obsojeno samo na
rekreativno rabo.
Promet je -poleg klasičnih proizvajalcev energije -velik onesnaževalec
zraka z ogljikovim dioksidom (CO2) ter z drugimi škodljivimi plini, kot
so ogljikov monoksid (CO), dušikov dioksid (NO2), prizemni ozon, in s
prašnimi delci. Avtomobilski izpušni plini uničujejo rastline, drevesa
in zgradbe, pri ljudeh, ki so jim najbolj izpostavljeni, pa redno
prihaja do resnih poškodb in bolezni. Najhujši onesnaževalci so tovorna
vozila, ki prevažajo blago z enega na drug konec države, pri čemer jih
veliko vsaj v eno smer vozi povsem praznih. Čeprav Zahod skoraj ne
uporablja več osvinčenega bencina in imajo vozila vgrajene
katalizatorje, v večjem delu sveta še vedno ni tako. Svinec, denimo, je
izredno nevaren zlasti otrokom, ker lahko ovira razvoj možganov in
povzroča hiperaktivnost, nervoze ipd.
Promet je tudi orjaški porabnik goriv. Ker gre predvsem za naftne
derivate in ker obnovljivi viri energije (elektrika, biogoriva, vodik
ipd.) za vozila le počasi osvajajo trg, zaloge nafte vse hitreje
kopnijo.
Vse bolj narašča tudi letalski promet. Nomadska narava sodobnega človeka
za turistične pohode uporablja letala, ki popotnika dobesedno prestavijo
z enega na drug konec sveta. Kolikšne posledice bo imel povečan letalski
promet na okolje in na nas, zaenkrat ne ve še nihče.
S počasnejšim življenjskim tempom bi pridobili oboji, tako bolj
sproščeni vozniki kot vsi tisti, ki živijo v njihovi neposredni bližini. Posledica prometa so ogromne količine nekaterih onesnaževal, ki so
zdravju močno škodljiva.
DejstvaOnesnaževanje
• Avtomobili bremenijo okolje in ga onesnažujejo že med proizvodnjo, ko
postanejo nevozni, pa še s tonami odpadne pločevine in plastike, s
tonami odpadnih gum, s starim motornim oljem in odpadnimi akumulatorji
ter drugimi nevarnimi materiali.
• Količina izpušnih plinov se povečuje z večjo hitrostjo avtomobila;
dušikovih oksidov je na določeni razdalji dvakrat več, če se hitrost
avtomobila z 88 poveča na 161 km na uro.
• Z vsakim litrom bencina, ki ga porabi avto, se v ozračje izloči 2 kg
CO2!
• Prevoz je področje, kjer ima Slovenija eno največjih priložnosti za
učinkovitejšo rabo energije.
• V primerjavi z železniškim prevozom porabijo tovornjaki pet- do
šestkrat več energije.
Statistika
• Leta 2004 smo imeli v Sloveniji 915.000 osebnih avtomobilov; število
se vsako leto poveča za 10 %.
• V Sloveniji imamo danes povprečno 1,1 avtomobila na gospodinjstvo.
• 78 % potniškega prometa v EU poteka z avtomobili, 8,6 % z avtobusi,
6,4 % z železnico, 5,9 % z letali in 1 % s tramvaji ali metroji.
• V EU po cestah potuje kar 45 % blaga, po morju 40 %, po železnicah pa
le slabih 8 %.
Vožnja
• Z agresivno vožnjo pridobimo na 100 km največ 10 minut, v okolje pa
oddamo dvakrat več ogljikovega monoksida in četrtino več dušikovega
oksida, močno povečamo tudi možnost, da bo prišlo do nesreče, in
povzročimo toliko hrupa kot tri do pet razumnih voznikov.
• Kdor vozi 20 % počasneje, kot dopušča njegov motor, porabi tretjino
manj goriva.
• Agresivna vožnja močno povečuje količino izpušnih plinov: dušikovih
oksidov, ogljikovega monoksida in ogljikovodika.
Škoda
• Prašni delci v zraku in od avtomobilskih izpuhov onesnažen zrak
povzročajo huda obolenja dihal.
• Naš nos in sapnik sta proti avtomobilskim plinom brez moči; posledica
je zmanjšana odpornost imunskega sistema proti bakterijam in virusom.
• Pri zaviranju se iz zavornih oblog sprošča azbest, z obrabo gum pa
pride v okolje PCB; oba sta rakotvorna.
• Avtoceste ogrožajo človekov in živalski življenjski prostor; veliko
škodo za okolje pomeni tudi soljenje cest v zimskem času.
Žrtve
• Leta 2004 je bilo v Sloveniji 43.004 prometnih nesreč, v katerih je
umrlo 274 ljudi, huje telesno poškodovanih jih je bilo 1.391, lažje pa
17.332.
• Zaradi prometnih nezgod je na svetu verjetno več kot 30 milijonov
invalidnih oseb.
• V starostni skupini do dvajsetega leta so prometne nesreče na prvem
mestu med vzroki smrti, poleg tega umre pod kolesi avtomobilov še na sto
tisoče živali vseh vrst.
Mestna vožnja
• V Sloveniji povprečno vozilo po mestu prevozi 7.374 km na leto.
• V velikih mestih vozniki za vsak kilometer razdalje še dva do tri
kilometre porabijo za iskanje parkirnega prostora.
• Pri vožnji po mestu porabimo do 40 % več energije kot na dolgih
vožnjah.
• Avtobusi porabijo petkrat manj energije na potnika, manj onesnažujejo
ozračje s strupenimi in toplogrednimi plini ter manj obremenjujejo s
hrupom. Povrh vsega pa je javni promet tudi varnejši.
Vzdrževanje
• Avto v brezhibnem stanju porabi do 9 % manj goriva kot slabo vzdrževan
avto.
• Če bi 100.000 lastnikov slabo vzdrževanih avtomobilov poskrbelo za
redno servisiranje, bi bilo v ozračju vsako leto 40.500 ton manj CO2.
• Če je tlak v gumah za 0,5 bara prenizek, porabimo med vožnjo za 5 %
več energije.
Goriva
• Goriva iz biomase ne vsebujejo nezaželenih kemikalij; lahko jih dobimo
s fermentacijo poljščin.
• Dizelski motor lahko poganjajo tudi rastlinska olja, kot so sončnično,
sojino, olivno, konopljino olje.
• Olje sončnic z ene njive zadostuje za pogon traktorja, ki preorje
deset enako velikih njiv.
Napotki - Je hitreje res bolje?Dvajset malenkosti, s katerimi lahko soncu pomagate, da bo večkrat
posijalo. Naredite X pri tistih drobnarijah, zaradi katerih vaše udobje
ne bo trpelo. • Zmanjšujem svojo potrebo po mobilnosti.
• Veliko se vozim s kolesom.
• Če že vozim, vozim učinkovito.
• Pred nakupom avtomobila pretehtam, ali je nakup klimatske naprave in
druge dodatne opreme smiseln.
• Servomehanizmi, avtomatski menjalnik, elektronsko uravnavanje oken,
sedežev in ogledal porabijo za delovanje več energije in prispevajo k
večji teži vozila, in s tem k večji porabi goriva.
• Za opravke namesto avta čim večkrat uporabljam javna prevozna
sredstva, grem peš ali s kolesom.
• Potovanje načrtujem, izogibam se povečanemu prometu, delu na cestah
itd.
• Poskušam združevati opravke na enem mestu; tako poleg goriva prihranim
tudi čas.
• Rajši kot z avtomobilom ali letalom potujem z vlakom.
• Dogovarjam se s sosedi ali znanci, ki imajo isto pot, da se peljemo
skupaj, stroške pa si razdelimo.
• Z dobrim vzdrževanjem avta lahko prihranim do 15 % goriva in zmanjšam
količino izpušnih plinov.
• Vsaj enkrat mesečno preverim, ali so gume dovolj napolnjene, in sicer,
ko so hladne.
• Kadar ocenim, da bom moral z avtomobilom stati vsaj pol minute,
izključim motor; za vžig namreč porabim manj bencina kot za prosti tek.
• Pri nakupu gum se pozanimam o kotalnem uporu in pričakovani
kilometrini.
• Beležim porabo goriva na prevožene kilometre - če se ta nenadoma
poveča, odpravim napako.
• V avtomobilu nikoli ne vozim s seboj odvečne teže; vsakih 45 kg
dodatne teže zmanjša učinkovito porabo goriva za 1 %.
• Ko kupujem nov avto, preverim njegove lastnosti in upoštevam dejanske
vplive na okolje ter materialne stroške.
• Ko delov avtomobila (gum, motornega olja, akumulatorja itd.) ne
potrebujem več, obvezno poskrbim za pravilno odstranitev teh odpadkov.
• Vozim modro: ne pospešujem preveč, ne speljujem prehitro, ne zaviram
brez potrebe, ne vozim prehitro.
• Kadar jih ne potrebujem, odstranim nosilce za kolesa in smuči, ker
povečajo upor in porabo goriva.
• Zavedam se, da izpušni plini mojega avtomobila vplivajo tudi na
zdravje tistih, ki ne vozijo - otrok, pešcev, kolesarjev itd. | 
