V tla, podzemne in površinske vode se steka voda iz industrijskih
obratov, s polj, z velikih farm, iz naselij - praviloma neprečiščena.
Polovico umetnih gnojil in pesticidov dež iz zemlje spere v vodo. Sledi
pesticidov in nitratov zato zlahka najdemo tudi v naši pitni vodi. Poleg
tega podtalne vire črpamo veliko hitreje, kot so se z leti sposobni
sproti polniti, in mirno prezremo dejstvo, da so za polnjenje naravnih
zbiralnikov potrebna stoletja. Danes so vodni viri že tako močno
onesnaženi, raven podzemnih voda pa že toliko znižana, da težko še
govorimo o tem, da je vode za vse prebivalce sveta dovolj.
Večina prebivalcev nerazvitih držav ima omejen dostop do čiste pitne
vode.
Največ pitne vode porabita industrija in kmetijstvo, čeprav za svoje
namene ne bi potrebovala čiste, pitne vode, ampak bi jima zadostovala
predelana in očiščena voda, morda celo deževnica. V številnih velemestih
danes pitno vodo že črpajo iz umazanih rek in jo pošiljajo v čistilne
naprave, kjer jo še enkrat kemično obdelajo.
Spremljanje kakovosti podzemnih voda v severovzhodni Sloveniji kaže, da
so v vodi sledi nitratov in pesticidov. Za onesnaženje s pesticidi pa ni
krivo le kmetijstvo, temveč tudi uporaba pesticidov na
športno-rekreacijskih površinah, železnici, cestah, pokopališčih in
letališčih. Na nekaterih vodonosnikih so zasledili tudi lahkohlapne
halogenirane ogljikovodike, ki izvirajo iz industrije in storitvenih
dejavnosti.
Zaenkrat Slovenija še nima večjih težav s pitno vodo, tudi z zalogami
ne. Kakšne težave bodo s pitno vodo imele naslednje generacije
prebivalcev Slovenije, pa je odvisno predvsem od tega, kako ravnamo
danes. Danes namreč še lahko preprečimo probleme večjih razsežnosti.
Vaše gospodinjstvo z nekaj kapljic dobre volje za to ponuja prvovrstne
priložnosti. Biti z vodo potratno gospodinjstvo pomeni izčrpavati
podzemne vode in prazniti reke. Metanje strupenih snovi v odtoke in
umivalnike pomeni, da se sami obsojamo na neokusno kemično obdelano vodo
ter da pristajamo na krhko zdravje in slabo počutje.
Da denarja, ki lahko odkaplja skozi vaše rešeto, sploh ne omenjamo.
DejstvaPoraba
• Gospodinjstva porabijo od 10 do 40 % vse načrpane vode. Le majhen del
tega gre za naše biološke potrebe, drugo porabimo za stroje in pranje.
• Vsak dan izbrizgamo, izlijemo in za splakovanje iztočimo okoli 150 do
500 litrov vode.
• V industrijskih državah do 80 % vse sladke vode porabimo za namakanje.
• Povprečna dnevna poraba vode: Američani 425 litrov, Evropejci 200,
Palestinci 70 in Haitijci 40 litrov vode.
Onesnaženje
• 95 % vse vode, ki jo uporabimo v gospodinjstvu, tako ali drugače
kemično onesnažimo z detergenti, s čistilnimi praški ali z belili.
• V zastarelih vodovodnih napeljavah se izgubi tudi do 50 % pitne vode,
preden ta pride do naših pip.
• Po številnih hišah je še vedno mogoče najti azbestne, neustrezne
plastične in svinčene cevi.
• Nekateri detergenti vsebujejo fosfate, s katerimi se hranijo alge. Te
se v vodi, bogati s fosfati, bujno razrastejo in porabijo vso, za
življenje drugih živali in rastlin potrebno količi-no kisika v njej.
• Zaradi onesnaženosti površinskih voda kar 20 % rib grozi izumrtje.
• Če je poselitev redka, lahko vsaka individualna hiša ali manjše
naselje postavi rastlinsko čistilno napravo za odpadno vodo; t. i.
prečiščeno sivo vodo lahko porabimo za zalivanje, pranje avtomobila ipd.
Pipe
• Vsak dan nam lahko skozi razpoko odkaplja 65 kozarcev vode, v enem
letu 52 kopalnih kadi.
• Pipa, iz katere prikaplja 1 kapljica na sekundo, zapravi 25 litrov
vode na dan, kar pomeni 10.000 litrov na leto.
Kopalnica
• Če pustimo vodo teči ves čas, ko si umivamo zobe, steče v prazno prek
20 litrov vode.
• Najučinkovitejši način varčevanja z vodo je namestitev glavice za prho
z nizkim pretokom. Tako lahko že pri petminutnem prhanju prihranimo več
kot 50 % vode.
• V petih minutah prhanja porabimo 140 litrov vode. Če se vsak član
štiričlanske družine prha pet minut na dan, bodo v tednu dni porabili
več kot 2.800 litrov vode: triletno zalogo pitne vode za eno osebo.
• Kopanje v kadi zahteva povprečno do 250 litrov vode.
• Vsakič, ko v stranišču potegnemo vodo, se okrog 20 litrov čiste vode v
hipu spremeni v umazano. Vsaj 20 % kotličkov pušča, ne da bi za to
vedeli. V enem letu skozi tak kotliček steče v nič okrog 90.000 litrov
vode. S toliko vode bi se lahko vse leto kopali po trikrat na dan.
• V stranišču porabimo več pitne vode kot kjerkoli drugje v hiši ali
stanovanju, vendar bi ravno tam lahko uporabljali kako drugo vrste vode,
na primer deževnico.
• Varčni pralni stroji porabijo vsaj za polovico manj vode kot običajni.
• Za t. i. suha stranišča ne potrebujemo skoraj nič vode; pa še uporabno
gnojilo lahko pridobimo.
Kuhinja
• Testenine skuhamo v dveh litrih vode, za pomivanje lonca v katerem smo
jih kuhali, pa je porabimo štiri litre.
• Pri ročnem pomivanju posode za tri- do štiričlansko družino porabimo
od 30 do 140 litrov vode (če pustimo vodo teči ves čas) in od 1,4 do 6,5
kWh energije - pomivalni stroj porabi za enako delo od 18 do 27 litrov
vode in od 1,4 do 1,8 kWh energije. Medtem ko čakamo, da bo iz pipe
pritekla hladna voda, bi lahko napolnili šest dvolitrskih steklenic.
• Steklenica vode v hladilniku je preprostejša rešitev.
Vrt
• V poletni suši je zalivanje trate popolnoma neodgovorno početje.
• Američani za zalivanje trate vsak teden porabijo 1.000 milijard litrov
vode: z njo bi se vsi ljudje na svetu lahko prhali štiri dni.
• Zaradi zalivanja trat v poletnih mesecih se poraba vode dvigne za
kakih 30 %.
• Namesto običajnega uredimo kapljično zalivanje (irigacija); vrt ali
trata bosta bolje zalita in porabili bomo vsaj polovico manj vode.
Napotki - Koliko vode mora preteči?Dvajset malenkosti, s katerimi lahko preverite, ali je poraba vode v
vašem gospodinjstvu smotrna. Naredite X pri tistih, s katerimi v
gospodinjstvu zmanjšujete stroške in omejujete nepotrebno porabo pitne
vode. Preverili smo, ali nam voda kje uhaja.
Vode ne puščamo teči v prazno. Ponavadi steče iz pipe od 11 do 20
litrov vode na minuto.
Čeprav je naše stanovanje v bloku, imamo svoj števec za porabo vode.
Ko si umivamo zobe, najprej zmočimo ščetko in zapremo pipo - šele ko
si zobe zdrgnemo, spet odpremo vodo in splaknemo ščetko in usta. Tako
prihranimo 20 litrov vode.
Ko pripravljamo kad, najprej zamašimo odtok, šele za tem odpremo pipo.
Ko kupujemo nov splakovalnik za stranišče, smo pozorni na tiste z
manjšo porabo vode oziroma na tiste z dvojnim sistemom splakovanja.
Uporabljamo kotliček, ki ima dve stopnji splakovanja. Tako porabo vode
zmanjšamo do 30 %.
Če imamo običajen kotliček, vanj previdno namestimo plastenko. Tako
pri splakovanju prihranimo skoraj polovico vode.
Redno preverjamo, ali naš kotliček pušča.
V straniščno školjko ne mečemo stvari, ki bi lahko zamašile odtok ali
zastrupile vodo.
Raje se prhamo, kot kopamo.
V prho oziroma pipo smo namestili zračnik za nizek pretok, ki vodi
primeša zrak, tako da vsakič porabimo polovico manj vode, oprhamo pa se
prav tako dobro.
Posodo pomivamo v skledi, pod tekočo vodo pa jo samo splakujemo. Tako
prihranimo 100 litrov vode.
Vodo, ki smo jo uporabili za splakovanje posode ali pranje zelenjave,
porabimo za zalivanje vrta ali sobnih rastlin.
Pazimo na to, da uporabimo čim manj praškov.
Uporabljamo okolju prijazne praške in čistila in jih pustimo
učinkovati dlje.
Pri pranju avtomobila uporabljamo čim manj detergentov.
Za pranje avtomobila večinoma uporabljamo deževnico ali pa ga
odpeljemo v avtopralnico.
Vrt in trato zalivamo z deževnico, ki jo prestrežemo v veliko posodo.
Zalivamo samo zgodaj zjutraj ali proti večeru, ko je izhlapevanje
manjše in učinek zalivanja večji, in nikoli ne v vetru, ki odnaša vlago. | 
