Vrt je zasebni ekosistem, ki ga lahko njegov lastnik izboljša ali
poslabša. Naravno stanje vrta je ravnovesje in prav od kakovostno
vzdrževanega ravnovesja je odvisno, kako obilen in zdrav bo naš
pridelek. Povezava med vrtom in mizo je namreč neposredna: večina snovi,
ki jih boste potresli po svojem vrtu, bo prek vode ali hrane spet prišla
k vam.
Prizadevanja, da bi na vrtu uničili sleherno mušico in zatrli vsako
bolezen, so popolnoma nepotrebna, v številnih primerih pa celo škodljiva
ali smrtno nevarna. Število malih in velikih živali v zdravem vrtu
urejajo naravna razmerja, podpira pa jih človek, ki goji naraven odnos
do svojega vrta, polja ali gozda. Tak odnos temelji na spoznanju, da se
človeku splača živeti v medsebojnem sožitju z drugimi oblikami
življenja. V primerjavi z vrtom, na katerem za red skrbijo kemikalije,
bo naravni vrt morda videti neurejen, v resnici pa je bujna rast znak
zdravja in navzočnosti koristnih žuželk in ptic.
Sajenje nekaterih rastlin, ki odganjajo škodljivce, med vrtnine je
preprosta tehnika oziroma naravna metoda za zatiranje škodljivcev.
Naslednja prijazna oblika je kolobarjenje: to pomeni, da na isti gredi
ne gojimo iste kulture najmanj dve leti zapored. Zelo dobrodošlo je tudi
zeleno gnojenje ali zastiranje. Če vrt pravilno obdelujemo, ohranjamo
kakovostno prst in hranljive snovi v njej. Če kompostiramo, nam ni treba
kupovati dodatkov zemlji, saj imamo dovolj lastnega gnojila.
Po drugi strani je učinek uporabe pesticidov zgolj začasen. V določenem
trenutku nam uspe pregnati sovražnike, toda naslednje leto bodo spet tu,
verjetno že nekoliko bolj "navajeni" na naše strupe, ali pa bodo namesto
njih prišli drugi. Takrat bo treba znova škropiti s strupi, po možnosti
še z močnejšimi in malenkost dražjimi.
Uporaba kemikalij pa ima še eno neprijetno plat, saj z našega vrta
odžene tudi živali, ki se jih nismo hoteli znebiti. Z uporabo pesticidov
tako uničimo vrsto koristnih živalic: čebele, pikapolonice, trepetavke,
krte, žabe, ježe, deževnike itd.
Vedno pomembnejši pa tudi v Sloveniji postaja premislek o vnosu
tujerodnih vrst v domače vrtove oziroma domove. Tudi v naših krajih se
namreč pojavljajo rastline in živali, ki praviloma domujejo na povsem
drugih koncih sveta. Ponavadi začnejo takšne vrste hitro prevladovati
nad domorodnimi in tako povzročijo vrsto nepričakovanih težav. Sredstva, s katerimi obdelujemo vrt in poljeSredstva, s katerimi obdelujemo vrt in polje, so lahko za nas bolj
strupena kot za naše namišljene sovražnike. Preden jih uporabimo, moramo
dobro premisliti o upravičenosti njihove uporabe in se seznaniti z
njihovimi lastnostmi ter predvidenimi načini uporabe.
Pesticidi
so kemične snovi ali mikroorganizmi (tudi virusi ali glive), ki so
namenjeni za kemično ali biološko uničevanje, odvračanje ali
preprečevanje delovanja škodljivih organizmov. Zaradi svojih lastnosti
in namena uporabe so bolj ali manj strupeni za živa bitja, zato lahko na
različne načine škodujejo zdravju ljudi, živali in okolju.
Biocidi
so pesticidi, ki se v obliki pripravkov uporabljajo večinoma v zaprtih
prostorih in so namenjeni za kemično ali biološko uničevanje, odvračanje
ali preprečevanje delovanja škodljivih organizmov na različnih
področjih. Glede na namen uporabe ločimo 23 različnih vrst biocidnih
proizvodov. Uporabljajo se kot razkužila, konzervansi proizvodov in
materialov, nekmetijski pesticidi, sredstva, ki preprečujejo rast alg in
kot sredstva za balzamiranje in prepariranje.
Fitofarmacevtska sredstva
so pesticidi, ki jih v kmetijstvu uporabljajo za kemično ali biološko
uničevanje, odvračanje ali preprečevanje delovanja škodljivih organizmov
na rastline, ki jih gojimo za prehrano, krmo ali v okrasne namene.
Pretežno se uporabljajo na prostem (na poljih, v vrtovih, sadovnjakih in
vinogradih) ali v rastlinjakih. Uporabljajo se tudi na nekmetijskih
zemljiščih, kot so parki, igrišča za golf in nekatera druga športna
igrišča, železniške proge in podobno. Najpogostejše vrste teh sredstev
so: herbicidi (delujejo splošno proti vsem rastlinam
ali pa specifično proti širokolistnim ali ozkolistnim rastlinam, ki jih
štejemo v kmetijstvu med plevele), fungicidi, ki
delujejo proti povzročiteljem rastlinskih bolezni (plesni, rje, sneti,
glive in mikoplazme), insekticidi (delujejo proti
različnim žuželkam, ki objedajo gojene rastline).
Umetna (mineralna) gnojila
so kemične snovi, ki vsebujejo rastlinska hranila in so pridobljena v
industrijskem postopku. Dodajamo jih prsti za boljšo rast rastlin in
povečanje pridelka.
DejstvaZavezniki
• Za vrt so koristni ptice, deževniki, hroščki, stonoge, pikapolonice,
žabe, krastače in tudi rovke, krti, ježi, miške, slepci.
• Deževniki vsak dan požrejo toliko organskih odpadkov, kolikor so sami
težki, in jih pretopijo v humus. Hkrati zrači-jo zemljo in uničujejo
škodljivce. Iztrebljajo pa bolj kakovostne snovi, kot jih ima dobra
vrtna zemlja.
• S škropljenjem vinogradov in sadovnjakov zastrupimo tudi muhe, čebele,
ose, sršene itd.
• Ker so zemlja in rastline vedno bolj bolne, škodljivci pa postajajo
vedno bolj odporni, morajo danes v državah z intenzivnim kmetijstvom
porabiti v povprečju šest- do sedemkrat več pesticidov kot pred
dvajsetimi leti.
• Metulji so pravi ekološki barometer in najbolj učinkoviti naravni
opraševalci.
Rastline
• En hektar površine, na kateri rastejo drevesa, lahko veže do deset ton
CO2 letno.
• Drevesa poleti pomagajo varčevati z energijo; dajejo senco, v mestih
je hladneje in potrebe po klimatskem hlajenju so manjše.
• Odrasla breza zagotavlja dovolj kisika za štiričlansko družino.
Kemikalije
• Rastline potrebujejo dušik v obliki nitratov, to je dušik, ki je vezan
s kisikom. Edini organizmi, ki so jim pri tem sposobni pomagati, so
bakterije.
• Največ gnojil v svetu porabijo nizozemski kmetje, saj letno posipljejo
tri četrt tone gnojil na hektar zemlje.
• Pesticidi ne povečujejo donosa pridelkov; kmetovalci danes še vedno
izgubljajo 33 % pridelkov, toliko kot pred uporabo pesticidov.
• V zemlji, ki je postala popolnoma odvisna od kemikalij, je delež
organskih snovi zelo nizek, malo je bakterij, na katere je vezan dušik,
in redke so tudi koristne živali, ki se hranijo s škodljivci.
• Lindan, ki ga v kmetijstvu uporabljajo kot insekticid, so razvite
države že zdavnaj prepovedale (podobno kot atrazin); toda še vedno ga
proizvajajo in prodajajo v manj razvitih državah.
Erozija
• Uporaba šote za vrtove in lončnice nehote pripomore k izginjanju
močvirij, ki so življenjski prostor številnih živalskih in rastlinskih
vrst. Za večino rastlin je mleta drevesna skorja odlično nadomestilo za
šoto, saj vsebuje tudi organske snovi, ki zavirajo rast plevela.
• Erozija tal vsako leto odnese 25 milijonov ton rodovitne vrhnje plasti
zemlje, to je v desetih letih približno 7 % vse zemlje na planetu.
Razlogi zanjo so moderno intenzivno kmetovanje, prevelike črede domačih
živali in izsekavanje gozdov.
Zalivanje
• Večina negovanih trat potrebuje okoli 25 mm vode na teden.
• Če bi vsak lastnik trate kompostiral pokošeno travo, bi bila
odlagališča odpadkov spomladi in poleti za 18 % manj obremenjena.
• Če opustimo čezmerno zalivanje, lahko v poletnih mesecih prihranimo 12
% vode, tj. v povprečju 200 litrov vode na teden.
• Če bi vsaj 10 % lastnikov trat začelo uporabljati organska gnojila, bi
to letno pomenilo od 1.000 do 5.000 ton manj strupenih kemikalij v
okolju.
Organski odpadki
• Samo listje predstavlja jeseni 75 % zelenih odpadkov.
• Vsak gram komposta vsebuje milijardo organizmov.
• Kompostiranje odpadkov je bolj čisto in zdravo kot pa njihovo
sežiganje. Vsaka tona sežganega listja sprosti 50 kg ogljikovega
monoksida, 20 kg delčkov trdnih snovi in sedem ali več karcinogenov.
• Sežiganje vrtnih ostankov ali odnašanje le-teh z vrta pomeni
zapravljanje snovi, ki bi lahko obogatile vrtna tla.
• Če rastline rastejo v naravni zemlji, ki ji primanjkuje naravnega
humusa, so manj odporne proti boleznim.
Napotki - Zelenica ali zgolj bledica?Dvajset malenkosti, s katerimi lahko preverite, koliko veste o
življenju na svojem vrtu. Naredite X pri tistih cvetkah, ki vam najbolj
dišijo. • Razvoj škodljivcev lahko zmanjšamo, če gnojimo s kompostom,
če sadimo ob pravem času, na pravem kraju, ob pravih vremenskih pogojih
in ne preveč na gosto, če sadimo v kakovostno zemljo, če kolobarimo in
če drugo ob drugi sadimo rastline, ki se dobro prenašajo in podpirajo.
• Mrčes se bo težje obdržala, če dve leti zapored ne bomo posejali ali
posadili istih rastlin na iste grede.
• Mehko ali poltekoče milo uniči listne uši.
• Posoda s pivom odganja polže na vrtu.
• Nikotin je zelo strupen naravni insekticid, ki uniči listne uši,
kaparje in gosenice, ne pa pikapolonic in trepetavk. Po uporabi se
razgradi.
• Če širokostročji fižol posejemo jeseni namesto spomladi, bo v času, ko
bi ga hotele napasti črne uši, že razvit. Takrat odščipnemo vršičke,
pospešimo razvoj strokov in hkrati zatremo uši.
• Sajenje nekaterih koristnih rastlin med vrtnine je preprosta in
popolnoma naravna metoda zatiranja škodljivcev: šetraj blizu fižola
pomaga odganjati miši; žajbelj, rožmarin, timijan in poprova meta
odganjajo kapusovega belina in polže itn.
• Različne drevesne bolezni in škodljivce lahko preženemo, če drevo
pošteno poškropimo z vodo.
• Plenilci (rovke, krti, ježi) se hranijo z nevretenčarji, kot so lesne
uši, stonoge, žive niti in polži; različne ptice se hranijo z ogrci,
gosenicami, majhnimi polži in listnimi ušmi, drozg pa pospravi tudi
velike polže; žabe in krastače se hranijo z lesnimi ušmi in drugimi
škodljivci; ličinke in odrasle pikapolonice ter ličinke trepetavke in
mrežikrilca so pomembne uničevalke listnih uši.
• Nikoli ni prepozno, da zemljo, ki je postala popolnoma odvisna od
kemikalij, znova vrnemo v naravno stanje, četudi bo za to potrebovala
nekaj časa. Zemljo normaliziramo, če ji dodajamo humus.
• Če smo začeli vrtnariti na opuščenem travniku, je dovolj, da zemljo
preorjemo ali prelopatamo. Trava bo v zemlji namreč razpadla, naredila
humus in jo pognojila.
• Zemljo je najbolje gnojiti s kompostom, ki ga pridelamo sami.
• Vsakih nekaj let je zgodaj jeseni vrt dobro posejati z deteljo in
oljno repico, ki zemlji vračata dušik.
• Počasno namakanje je bolj učinkovito kot krajše pogostejše
škropljenje.
• Hlevski gnoj mora biti dobro preperel; najboljši je tisti, ki vsebuje
veliko listja.
• Tekoče rastlinsko gnojilo pripravimo tako, da zelene liste rastlin,
kot sta na primer gabez ali kopriva, namočimo v vedro vode. Čez mesec
dni imamo zelo hranilno (četudi smrdljivo)gnojilo.
• Roženina je organski izdelek, ki vsebuje toliko dušika kot umetna
gnojila; lesni pepel je najboljši vir kalijevega karbonata (pepelike);
stročnice in metuljnice so zelo primerne za zeleno gnojenje.
• Idealna višina trate je 5 do 8 cm, saj so takrat korenine daljše in
bolj zdrave, prst okoli rastline pa ohranja vlago.
• V sušnih obdobjih odrezki trave zadržujejo vlago in delujejo kot
naravno gnojilo.
• Metulje privlačijo opojno dišeče in pisane rože; vrt mora biti topel,
sončen in zavarovan pred vetrovi ter hrupom. Pesticidi metulje odbijajo. | 
