Vodilna misel
Dosledno praktično izvajanje
zakonodaje je prva naloga zavezancev in stalni cilj inšpektorjev.
Programski cilji
CKI 1
Okrepiti posamezne inšpekcijske
organe, ki so odgovorni za nadzor nad izvajanjem zakonodaje s področja
kemijske varnosti.
CKI 2
Izboljšati sodelovanje različnih
inšpekcijskih organov, pristojnih za vprašanja kemijske varnosti.
CKI 3
Izboljšati kakovost analiz
inšpekcijskih vzorcev v laboratorijih.
Program ukrepov do leta 2010
|
Cilj
|
Temeljni ukrepi za
dosego ciljev
|
Rok
|
Ocena stroškov v mio
SIT
|
Viri sredstev
|
Nosilec
|
|
CKI 1: Okrepiti posamezne inšpekcijske organe,
ki so odgovorni za nadzor nad izvajanjem zakonodaje s področja kemijske
varnost:
|
|
1.1
|
Povečati učinkovitost
posameznih inšpekcijskih organov za nadzor vidikov kemijske varnosti:
–
pripraviti pregled
nad obstoječimi strokovnjaki znotraj posameznih inšpekcijskih organov na
nacionalni in lokalni ravni,
–
pripraviti predlog
za izboljšano organizacijo in morebitno prerazporeditev nalog,
–
ugotoviti potrebe
za nadaljnje usposabljanje in za dodatne zaposlitve.
|
2006
|
-
|
Posamezni inšpekcijski
organi
|
Posamezni inšpekcijski
organi,
OCKI
|
|
1.2
|
Določitev žariščnih točk
za stike: določiti žariščne točke za kemijsko varnost znotraj vsakega
inšpekcijskega organa in njegovih notranjih organizacijskih enot in
izboljšati medsebojne stike.
|
2006
|
-
|
-
|
OCKI, IS
|
|
1.3
|
Usposabljanje glede
temeljnih vertikalnih vprašanj: izvesti potrebna usposabljanja glede
vprašanj, ki so del neposredne odgovornosti posameznega inšpekcijskega
organa.
|
2010
|
10
|
Projekt Phare "KV2" in "TF- KV3"
|
OCKI,
projekt Phare "KV2" in "TF-KV3"
|
|
1.4
|
Odprava pomanjkanja
tehničnih pripomočkov:
–
kupiti dodatne
prenosne računalnike s potrebno programsko opremo/zbirkami podatkov za
učinkovitejše delo na terenu in zagotoviti njihovo uporabo v inšpekcijskih
organih (sprejetje ustreznega akta za dodelitev te opreme v uporabo in
obveznosti glede načina in namena uporabe ter vzdrževanja),
–
pretehtati
pravilnost ocen tveganja za delovno mesto inšpektorjev, ki pridejo v stik s
kemikalijami in zagotoviti ustrezno osebno varovalno opremo,
–
ugotoviti druge
potrebe in zagotoviti druge nujne tehnične pripomočke.
|
2008
|
30
|
Posamezni inšpekcijski
organi, projekt "TF-KV3"
|
posamezni inšpekcijski
organi OCKI, projekt Phare "KV2"
in"TF-KV3",
|
|
1.5
|
Poenotenje ravnanja
znotraj posameznega inšpekcijskega organa:
–
pripraviti standardne
postopke za delo,
–
pripraviti
kontrolni seznam zadev nadzora (vprašalniki, protokoli, odločbe itn.) za
lažje delo inšpektorjev na področjih, povezanih s kemijsko varnostjo, ki je v
pristojnosti posameznih inšpektoratov.
|
2008
|
-
|
Posamezni inšpekcijski
organi
|
Posamezni inšpekcijski
organi, OCKI
|
|
CKI 2: Izboljšati sodelovanje različnih
inšpekcijskih organov, pristojnih za vprašanja kemijske varnosti:
|
|
2.1
|
Odprava težav na mejnih
področjih pristojnosti inšpekcijskih organov:
–
ugotoviti mejna
področja med različnimi inšpektorati za kemijsko varnost,
–
ugotoviti in
pojasniti pravne praznine, podvajanje in nasprotujoče si zahteve, ki izvirajo
iz zakonodaje,
–
predlagati rešitve,
ki so bodisi v pravilni razlagi zakonodaje bodisi v spremembi zakonodaje ali
v drugačni organizaciji inšpekcijskih organov,
–
izvesti praktične
študije primerov.
|
2006
|
-
|
Posamezni inšpekcijski
organi
|
Posamezni inšpekcijski
organi,
OCKI, IS
|
|
2.2
|
Usposabljanje glede
horizontalnih vprašanj: organizirati in izvajati usposabljanja glede
horizontalnih vprašanj, ki zadevajo več inšpekcijskih organov za kemijsko
varnost (npr. glede postopkov vzorčenja, vpogled v širšo medresorsko
zakonodajo za kemijsko varnost itd.).
|
2010
|
16
|
Projekt Phare "KV2" in "TF-KV3"
|
OCKI, projekt Phare
"KV2" in "TF-KV3"
|
|
2.3
|
Izmenjava informacij,
elektronsko povezovanje:
–
izboljšati
elektronsko povezovanje inšpektorjev iz različnih inšpekcijskih organov
(nacionalna in lokalna raven, najprej žariščne točke),
–
pripraviti skupno
interaktivno spletno stran (dostop z uporabniškimi imeni in gesli).
|
2008
|
15
|
Deljeno med posameznimi
inšpekcijskimi organi
|
Posamezni inšpekcijski
organi,
OCKI, IS
|
|
2.4
|
Vzpostavitev celovite
obravnave inšpekcijskih zadev:
–
pregledati in
obravnavati primere obstoječih dobrih inšpekcijskih praks,
–
pripraviti in soglašati
glede skupnih standardnih postopkov delovanja,
–
pripraviti in
soglašati glede skupnih seznamov kontrolnih parametrov (t. i.
"checklist") v zvezi z nadzornimi zadevami, vprašalniki, zapisniki
odločbam ipd., ki bodo v pomoč pri skupnem delu inšpektorjev na področjih,
povezanih s kemijsko varnostjo.
|
2010
|
-
|
Posamezni inšpekcijski
organi,
projekt Phare "KV2" in "TF- KV3"
|
OCKI, IS
|
|
2.5
|
Organizacija skupnih
inšpekcijskih pregledov in skupnih inšpekcijskih akcij:
–
načrtovati in
izvesti skupne letne inšpekcijske akcije z vzorčenjem in laboratorijskimi
analizami ter skupne inšpekcijske preglede,
–
povečati
učinkovitost sodelovanja v projektih CLEEN,
–
nadalje sodelovati
v dejavnostih IMPEL, s posebnim poudarkom na področjih, povezanih s kemijsko
varnostjo.
|
2010
|
250
|
Deljeno med posameznimi
inšpekcijksi organi
|
OCKI, IS
|
|
2.6
|
Formalizacija osrednjega
vodenja in usklajevanja skupnih inšpekcijskih pregledov.
|
2007
|
-
|
Posamezni inšpekcijski
organi
|
OCKI, IS, URSK
|
|
CKI 3: Izboljšati kakovost analiz inšpekcijskih
vzorcev v laboratorijih:
|
|
3.1
|
Povečanje zmogljivosti
in sposobnosti laboratorijskega osebja:
–
oceniti obstoječo
zmogljivost in sposobnosti laboratorijskega osebja,
–
pripraviti predlog
in izvesti potrebno usposabljanje,
–
po potrebi
pripraviti predlog glede dodatnih zaposlitev.
|
2007
|
9
|
Posamezni laboratoriji,
projekt Phare "KV2" in "TF- KV3", projekt "Študija potreb po opremi"
|
OCKI, posamezni
laboratoriji,
posamezni inšpekcijski
organi
|
|
3.2
|
Učinkovita uporaba
obstoječe laboratorijske opreme in drugih tehničnih pripomočkov, nakup
manjkajoče opreme:
–
pripraviti pregled
nad obstoječo laboratorijsko opremo v povezavi z analizami inšpekcijskih
vzorcev kemikalij,
–
ugotoviti
prekrivanje, nepokrita področja in temeljne potrebe glede dodatne
laboratorijske opreme,
–
ugotoviti potrebe
po opremi, pripraviti prednostni seznam ter kupiti manjkajočo opremo in
tehnične pripomočke.
|
2008
|
240
|
Posamezni laboratoriji,
projekt Phare "KV2" in "TF- KV3" in projekt "Študija potreb po opremi"
|
OCKI, posamezni laboratoriji,
posamezni inšpekcijski organi, projekt Phare "KV2" in "TF- KV3"
|
|
3.3
|
Ugotovitev obstoječih in
manjkajočih ključnih analitskih metod: izdelati seznam analitskih metod, ki
so v laboratorijih že vzpostavljene, in tistih, ki bi bile dodatno lahko
pomembne za nadzor kemijske varnosti.
|
2010
|
1
|
Posamezni laboratoriji,
projekt Phare "KV2" in "TF- KV3", projekt "Študija potreb po opremi"
|
OCKI,
posamezni laboratoriji,
projekt Phare "KV2" in "TF- KV3"
|
|
3.4
|
Nadaljnje zagotavljanje
kakovosti:
–
pripraviti seznam
zakonodajnih zahtev za akreditacijo,
–
pripraviti načrt in
pridobiti ključne manjkajoče akreditacije, ki so pomembne za analitsko delo
glede kemijske varnosti.
|
2007
|
60
|
Posamezni laboratoriji,
projekt Phare "KV2" in "TF- KV3", posamezni inšpekcijski organi
|
OCKI, posamezni laboratoriji,
posamezni inšpekcijski organi, posamezni vladni resorji
|
|
3.5
|
Izboljšana organizacija
– delitev dela med laboratoriji:
–
opraviti natančno
tržno analizo zmogljivosti in sposobnosti kontrolnih laboratorijev,
–
pripraviti predlog
za izboljšano organizacijo glede delitve laboratorijskega dela v zvezi s
kemijsko varnostjo.
|
2010
|
3
|
Posamezni laboratoriji,
projekt Phare "KV2" in "TF- KV3", projekt "Študija potreb po opremi"
|
OCKI, posamezni
laboratoriji,
posamezni inšpekcijski
organi
|
|
3.6
|
Redno izvajanje
medlaboratorijskih primerjalnih preskusov (nacionalno in mednarodno).
|
2010
|
2
|
Posamezni laboratoriji
|
OCKI, posamezni
laboratoriji,
posamezni inšpekcijski
organi
|
V obdobju po uspešnem
prilagajanju nacionalne zakonodaje pravnemu redu EU je krepitev mehanizmov za
nadzor nad izvajanjem le-te ena ključnih nalog novih držav članic. Šele z
doslednim praktičnim izvajanjem zakonodaje je mogoče zagotoviti učinkovitejše
varovanje zdravja in okolja pred negativnimi učinki kemikalij in prost pretok
blaga. Že ob določitvi prednostnega področja Celovita medresorska zakonodaja s
področja kemijske varnosti je bilo področje Celovita kemijska inšpekcija (v
nadaljevanju: CKI) opredeljeno kot dodatna tema, ki jo je treba pri pripravi
NPKV prednostno obravnavati.
Učinkovit in celovit inšpekcijski nadzor zahteva ustrezno
organiziranost, usposobljenost in opremljenost posameznih inšpektoratov in
drugih organov (v nadaljevanju: inšpekcijski organi oziroma IO).
V Sloveniji je za različne vidike kemijske varnosti pristojnih kar 7
inšpekcijskih organov ter policija
in carina, ki do sedaj med seboj niso v zadovoljivi meri sodelovali, zato je
treba temu posvetiti posebno pozornost. Prav tako ne gre pozabiti na pomembno
vlogo analitskih laboratorijev.
Po zgledu nekaterih drugih držav članic EU, naj bi imeli v prihodnje
tudi slovenski inšpektorji poleg kaznovalne tudi svetovalno vlogo.
Pristojnosti inšpekcijskih organov na medresorskem področju
kemijske varnosti temeljijo na različnih zakonih, ki so v neposredni ali
posredni povezavi s kemijsko varnostjo. Kot je opisano v poglavju 1. PREDNOSTNO PODROČJE: CELOVITA MEDRESORSKA ZAKONODAJA
(CMZ) S PODROČJA KEMIJSKE VARNOSTI, v zakonodaji iz različnih razlogov
obstajajo nekatere vrzeli, prekrivanja in nasprotujoče si zahteve.
Poleg tega primanjkuje tehničnih smernic, standardov in kodeksov ravnanja (t.
i. "mehkega prava"). Vse to vpliva tudi na pristojnosti in
učinkovitost dela inšpekcijskih organov, ki nadzirajo izvajanje določb.
Razen pravnih subjektov, ki so dolžni izvajati zahteve iz
zakonodaje (zavezanci), obstoječe pomanjkljivosti v njej najbolj opazijo ravno
inšpektorji. Zato je treba z njihovo pomočjo prepoznati problematična mesta v
zakonodaji in jih odstraniti, poleg tega pa skupaj pripraviti za uporabo
nekatere najpomembnejše tehnične smernice, standarde ipd. Tako bo olajšano tudi
delo samih inšpekcijskih organov. V zvezi s tem potekajo dejavnosti v okviru
projekta Phare "KV 2", po potrebi pa se bodo nadaljevale v projektu
"TF-KV 3".
Inšpektorji iz različnih organov se pri svojem delu med
seboj ne usklajujejo, povezujejo oziroma obveščajo toliko, kolikor bi bilo
treba. Glede na področno zakonodajo je vsak izmed njih pri izvajanju
inšpekcijskega nadzora na svojem področju samostojen, pregleda nad celoto v
medresorskem smislu pa doslej na področju kemijske varnosti ni bilo. Iz
primerjalne študije slovenske in avstrijske pravne ureditve izhaja, da
avstrijska zakonodaja izrecno zahteva vsakodnevno sodelovanje različnih
inšpekcijskih organov, kar se je izkazalo ne samo kot nujno, ampak tudi kot
izjemno koristno. Tako v Avstriji glede na vsebino oziroma problematiko
posameznih obravnavanih primerov oblikujejo inšpekcijske skupine. Te so
sestavljene iz inšpektorjev različnih inšpekcijskih organov in iz tehničnih
strokovnjakov s potrebnimi pristojnostmi in znanjem, ki objekt ali zadevo
sočasno ali zaporedoma v določenem obdobju vsak s svojega vidika pregledajo. Z
izdajo skupnega zapisnika in celovite odločbe o ukrepih, ki jih mora zavezanec
izvesti, da se bo stanje izboljšalo in uskladilo z zakonodajo, se izognejo
protislovjem. Na ta način zavezanci laže izvršijo zahtevano, učinek dela
inšpekcijskih organov in tako vpliv na izboljšanje kemijske varnosti pa je
občutno večji.
Nasprotno pa je slovenska zakonodaja, kar zadeva delo
inšpekcijskih organov, veliko bolj individualno usmerjena, zato so se skupni
inšpekcijski pregledi v
zvezi s kemijsko varnostjo doslej le redko izvajali, čeprav v obstoječi
zakonodaji obstaja določba, ki to omogoča. Pravno podlago za učinkovito in
usklajeno skupno delo inšpekcijskih organov je namreč prinesel Zakon o
inšpekcijskem nadzoru (ZIN). Na podlagi 11. člena tega zakona z naslovom
Koordinacija delovanja inšpekcij je bil septembra 2002 ustanovljen Inšpekcijski
svet, ki ima pri usklajevanju dela različnih inšpekcijskih organov izredno
pomembno vlogo (glej naslednje poglavje 2.4 Institucionalna ureditev). Zato se je stanje začelo počasi izboljševati, vendar bi
bilo treba ta trend še pospešiti.
Pomemben je tudi 26. člen
ZIN, ki navaja, da posamezna strokovna dela v inšpekcijskih zadevah lahko
opravljajo specializirane organizacije, zavodi ali posamezniki, kadar to ni v
nasprotju z javnim interesom ali interesi udeležencev postopka. Po izkušnjah
nekaterih drugih držav EU je ta oblika sodelovanja lahko zelo koristna in
uspešna, posebno ko gre za ozka specialna področja, kjer je nujno podrobno
tehnično poznavanje uporabljenih tehnologij, ali za okolje, ki je glede
varnosti in zdravja pri delu za inšpektorje zelo tvegano, tako da je potrebna
posebna oprema in usposobljenost. V Sloveniji se teh možnosti inšpekcijski
organi vse premalo poslužujejo.
Inšpekcijski svet (IS) je stalno
medresorsko delovno telo za medsebojno usklajevanje dela različnih
inšpekcijskih organov na vseh področjih njihovega dela, ne samo na področju
kemijske varnosti. Njegovi člani so glavni inšpektorji oziroma direktorji
inšpekcijskih organov, zato se že na sestankih IS sprejemajo pomembne
odločitve, kar je zelo učinkovito. Inšpekcijski svet je imel od septembra 2002
do konca januarja 2006, to je v dobrih treh letih, štirinajst sej. Poleg tega
je bila na pobudo projekta Phare "KV 2" ena seja IS posebej posvečena
celovitemu inšpekcijskemu nadzoru na področju kemijske varnosti.
IS ima naslednje ključne naloge:
-
usklajuje letne načrte dela inšpekcijskih organov,
-
načrtuje skupno izvajanje nalog inšpekcijskega
nadzora s strani različnih inšpekcijskih organov, oblikuje skupine inšpektorjev
pri skupnem izvajanju nalog ter odloča o načinu njihovega dela,
-
rešuje organizacijsko, prostorsko, materialno,
finančno in administrativno problematiko inšpekcijskih organov, njihovih
območnih enot in izpostav ter obvešča o tem Vlado RS.
Področje dejavnosti IS je zelo
široko, zato so za lažje odločanje na sejah potrebne predhodne priprave na
operativni ravni. Že na začetku svojega delovanja je IS ustanovil tri odbore. Na priporočilo projekta Phare "KV 1"
je pozneje ustanovil še četrti odbor – "Odbor za nadzor na področju
kemijske varnosti" (v nadaljevanju: Odbor za celovito kemijsko
inšpekcijo ali OCKI). Njegova naloga je pripraviti vse potrebno za izboljšanje
koordinacije dela inšpekcijskih organov, ki so s katerega koli vidika pristojni
za kemijsko varnost. OCKI sestavljajo strokovnjaki iz devetih različnih
inšpekcijskih organov, ki dnevno izvajajo inšpekcijski nadzor in zato najbolje
vedo, kje so praktične pomanjkljivosti in kakšne so možne izboljšave njihovega
dela, pa tudi zakonodaje. Posledično je dejavnost OCKI usmerjena na stalno
izboljševanje celovitosti dela inšpektoratov glede kemijske varnosti in na
pospeševanje pravilnega izvajanja predpisov, pri čemer sta glavna cilja višja
raven varovanja zdravja in okolja pred negativnimi učinki kemikalij ter prost
pretok blaga.
Po koncu prve, razmeroma intenzivne faze delovanja se
pričakuje, da se bo OCKI srečeval le nekajkrat na leto. Da bi bila ta srečanja čim
bolj učinkovita, bo treba zagotoviti, da se bo vsakokrat poleg splošnih
vprašanj obravnavalo tudi po eno tematsko vprašanje. Temeljni cilji druge faze
so:
-
izmenjava informacij/izkušenj glede izpeljanih
inšpekcijskih pregledov,
-
obravnavanje posebnih primerov/vprašanj in novosti
glede predpisov (EU, Slovenija),
-
nadaljnje načrtovanje skupnih inšpekcijskih
pregledov in skupnih inšpekcijskih akcij (letni načrti skupnih pregledov in
akcij različnih inšpektoratov, vključno z laboratoriji: kaj, kdo, kdaj in kako
naj nadzira, vzorčenje, analize),
-
izboljševanje in usklajevanje seznamov kontrolnih
parametrov (t. i. "checklist"), vprašalnikov, zapisnikov, odločb
itd.,
-
pospeševaje delovanja mreže žariščnih točk
posameznih inšpekcijskih organov in elektronske izmenjave informacij,
-
sodelovanje v evropskih inšpekcijskih mrežah CLEEN
in IMPEL.
Doslej je OCKI izvedel že dva
poskusna in en pravi skupen inšpekcijski pregled (prvi je bil v podjetju Pinus
Rače, drugi v Belinki, tretji pa v tovarni JUB). Ob koncu zadnjega je bil izdan
skupni zapisnik, iz katerega so bile razvidne ugotovitve vseh prisotnih
inšpektorjev. Čeprav so inšpektorji zatem po potrebi v okviru svojih
pristojnosti izdali vsak svojo odločbo, je bila z izdajo skupnega zapisnika za
pregledan objekt zagotovljena celovitost, zahteve do podjetja pa so bile bolj
jasne in usklajene. V Avstriji je po skupnih inšpekcijskih pregledih poleg
skupnega zapisnika, kjer so podpisani vsi prisotni inšpektorji, izdana tudi
skupna odločba. Odločbo na podlagi skupnega zapisnika oziroma mnenj posameznih
sodelujočih inšpektorjev izda centralni organ, podjetje pa dobi en sam
dokument. S tem še v večji meri poskrbljeno za celovitost in skladnost.
2.3.3
Inšpekcijski in drugi organi,
pristojni za kemijsko varnost
Preglednica 3: Inšpekcijski in
drugi organi, pristojni za nadzor nad izvajanjem medresorske zakonodaje s
področja kemijske varnosti
|
|
Organ
v sestavi in odgovorno ministrstvo
|
S predpisi določene
nadzorne naloge, povezane s kemijsko varnostjo
|
|
1
|
Inšpektorat RS za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(pri Ministrstvu za
obrambo)
|
Opravlja naloge
inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem predpisov, ki urejajo sistem varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, področje varstva pred požarom, varstva
pred utopitvami ter zaščito in reševanje.
|
|
2
|
Inšpektorat RS z
okolje in prostor
(pri Ministrstvu za
okolje in prostor)
|
Opravlja naloge
inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem predpisov in splošnih aktov, ki urejajo
varstvo okolja in narave ter ekološki nadzor na državni meji; vodni režim,
urejanje voda in gospodarjenje z njimi; urejanje prostora in naselij;
graditev objektov in izvedbo gradbenih konstrukcij; izpolnjevanje bistvenih
zahtev za objekte; stanovanjske zadeve in geodetske dejavnosti.
|
|
3
|
Inšpektorat
RS za delo
(pri Ministrstvu za
delo, družino in socialne zadeve)
|
Poleg nadzora splošnih
delovnih zadev opravlja tudi naloge varnosti in zdravja pri delu v najširšem
smislu, naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov in predpisov, ki
se nanašajo na kemijsko varnost.
|
|
4
|
Urad RS za kemikalije
(pri Ministrstvu za
zdravje)
|
Opravlja strokovne in
upravne naloge ter naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem
predpisov, ki urejajo varovanje zdravja ljudi in okolja pred škodljivimi
vplivi in učinki kemikalij, proizvodnjo, promet in uporabo kemikalij na
podlagi mednarodnih sporazumov in konvencij, dobro laboratorijsko prakso na
podlagi načel OECD, ter strokovne in upravne naloge na področju kozmetičnih
proizvodov.
|
|
5
|
Inšpektorat RS za
kmetijstvo, gozdarstvo in hrano
(pri Ministrstvu za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano)
|
Opravlja inšpekcijski
nadzor nad izvajanjem predpisov s področij kmetijstva, razvoja podeželja,
ukrepov kmetijske politike, kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, krme,
varstva rastlin, mineralnih gnojil, semenskega materiala kmetijskih rastlin,
vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina, gozdarstva, lovstva in
ribištva, primarne proizvodnje in pridelave živil oziroma hrane ter dobre
kmetijske prakse, lahko pa nadzoruje tudi izvajanje ukrepov iz pristojnosti
Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
|
|
6
|
Carinska
uprava RS
(pri
Ministrstvu za finance)
|
Izvaja carinske in
trošarinske predpise ter nadzira uvoz, izvoz in tranzit blaga, za katerega so
predpisani posebni ukrepi, prepovedi in omejitve.
|
|
7
|
Prometni inšpektorat
RS
(pri Ministrstvu za
promet)
|
Opravlja naloge
inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem predpisov na področjih železniškega,
zračnega, cestnega prometa in prometne infrastrukture za te vrste prometa.
|
|
8
|
Policija
(pri Ministrstvu za
notranje zadeve)
|
Poleg nalog, ki se
nanašajo na varstvo/preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj
in prekrškov ter vzdrževanje javnega reda, policija nadzira in ureja promet
na cestah, opravlja nadzor državne meje, varovanje oseb, organov, objektov in
okolišev ter varovanje tajnosti podatkov državnih organov.
|
|
9
|
Inšpektorat RS za
notranje zadeve
(pri Ministrstvu za
notranje zadeve)
|
Opravlja naloge
inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem predpisov na področju zasebnega varstva
in detektivske dejavnosti ter področju upravnih notranjih zadev. Če zakon
tako določa, opravlja na področju upravnih notranjih zadev tudi naloge
prekrškovnega organa.
|
|
10
|
Zdravstveni
inšpektorat RS
(pri Ministrstvu za
zdravje)
|
Opravlja naloge
inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov in predpisov, ki urejajo
zdravstveno ustreznost oziroma varnost živil oziroma hrane, pitne vode,
mineralnih voda, izdelkov in snovi, ki prihajajo v stik z živili, kozmetičnih
proizvodov, kopalnih voda, zdravstveno - higienskega stanja začasnih bivališč
ob naravnih nesrečah in evakuacijah, splošno varnost proizvodov v
pristojnosti ministrstva razen kemikalij, zdravil, medicinskih pripomočkov in
virov sevanja, ter drugih predpisov z delovnega področja ministrstva.
|
|
11
|
Tržni inšpektorat RS
(pri Ministrstvu za
gospodarstvo)
|
Opravlja naloge
inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov na
področjih prometa blaga in storitev, varstva potrošnikov, trgovine,
gostinstva, obrti, gradbenih proizvodov, tlačnih posod in varnosti proizvodov
v pristojnosti ministrstva ter nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in
predpisov, ki to izrecno določajo.
|
(vir: Zakon o državni upravi,
Uredba o organih v sestavi ministrstev).
Ključni laboratoriji, ki so na
podlagi različnih predpisov pooblaščeni ali kako drugače izbrani za izvajanje
analiz v okviru uradnega inšpekcijskega nadzora na področju kemijske varnosti,
so laboratoriji Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije, večine
regionalnih zavodov za zdravstveno varstvo (Maribor, Celje, Kranj, Nova Gorica,
Koper, Novo mesto), Kemijskega inštituta Slovenije, Kmetijskega
inštituta Slovenije in Agencije RS za okolje. Podrobnosti so razvidne iz naslednjega
poglavja 2.5 Ocena stanja in predhodni koraki.
Večina držav članic EU (razen
novih) je že pred časom začela usklajevati delo različnih inšpekcijskih organov
znotraj svojih držav in vzpostavljati celovit inšpekcijski nadzor, najprej na
okoljskem področju, zatem pa tudi v zvezi s posameznimi vidiki kemijske
varnosti. Vendar enotnega pristopa ni, v odvisnosti od stanja in možnosti v
posamezni državi članici pa je različna tudi dosežena stopnja usklajevanja in
povezovanja.
Prizadevanje za vzpostavitev
celovitega inšpekcijskega nadzora se je v EU začelo tudi na meddržavni ravni.
Pri tem je treba omeniti mrežo IMPEL,
ki neformalno združuje inšpekcijske organe s pristojnostmi na področju varstva
okolja iz držav članic EU, držav kandidatk za vstop v EU in Norveške, v mreži
pa sodeluje tudi Evropska komisija. Mreža IMPEL je pomembna tudi za izvajanje
zakonodaje, ki se veže na kemijsko varnost, saj ta deloma spada v pravni red EU
s področja varstva okolja. Cilj mreže je doseči napredek pri učinkovitem
izvajanju okoljske zakonodaje – za ta del se je povezovanje in poenotenje dela
inšpekcijskih organov iz različnih držav članic EU začelo že pred leti.
Mreža IMPEL spodbuja predvsem
izmenjavo informacij in izkušenj ter večjo konsistentnost pri prenosu, uporabi
in izvajanju pravnega reda EU na okoljskem področju. Za njeno delovanje je
velikega pomena sprejetje Priporočila o minimalnih merilih za nadzor na
področju okolja. IMPEL je namreč razvil prostovoljni program
poročanja in svetovanja glede nadzora in nadzornih postopkov ter pripravil že
šest poročil o praksi in postopkih okoljskega nadzora v državah članicah. Na
podlagi omenjenega priporočila poteka v okviru mreže IMPEL projekt dopolnilnega
izobraževanja in usposabljanja inšpekcijskih organov s pristojnostmi na
okoljskem področju. Poleg tega je bilo po priporočilu pripravljeno navodilo, ki
naj poenoti prakso držav članic pri pošiljanju zahtevanih podatkov.
Delo mreže IMPEL je izrecno
omenjeno v Šestem akcijskem programu na področju okolja, v katerem je
predvideno spodbujanje učinkovitejšega izvajanja zakonodaje EU na okoljskem
področju. Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) sodeluje pri dejavnostih te mreže že od leta
1997. Slovenska okoljska zakonodaja temelji na številnih aktih pravnega reda EU.
Inšpekcijski nadzor nad njenim izvajanjem je v glavnem v pristojnosti IRSOP,
vendar pa je nujno tudi sodelovanje nekaterih drugih inšpekcijskih organov. Za
poenotenje njihovega dela je bilo v Sloveniji ustanovljenih 27 delovnih skupin,
katerih naloga je pripraviti priročnike za inšpekcijske preglede in poskrbeti
za enotno izvajanje okoljske zakonodaje na celotnem ozemlju Republike
Slovenije.
Zgledu mreže IMPEL je sledila
evropska mreža CLEEN,
ki se je zaradi pomembnosti izvajanja kemijske zakonodaje dodatno osredotočila
prav na to področje. Uradno je bila ustanovljena junija 2000, čeprav je pred
tem že neformalno delovala v okviru projektov izvajanja zakonodaje za nove in
obstoječe snovi. Združuje predstavnike inšpekcijskih organov držav članic EU,
ki so pristojni za izvajanje zakonodaje s področja kemijske varnosti. Predstavlja
ključni forum za izmenjavo informacij o izvajanju zakonodaje na teh področjih.
Mreža CLEEN je najprej izvedla nekaj skupnih projektov z ožjega področja ZKem,
zdaj pa se njene dejavnosti v povezavi z različnimi drugimi zakoni vse bolj
usmerjajo k širši kemijski varnosti. Pričakovati je, da se bosta njen pomen in
moč še povečevala. V sodelovanju z državami članicami EU mreža določa
prednostna področja, na katerih v vseh članicah hkrati in enotno potekajo
projekti s ciljem doseči dosledno izvajanje zakonodaje. Idealno bi bilo, da bi
se v prihodnje vsi evropski projekti izvajanja medresorske zakonodaje s
področja kemijske varnosti izvajali znotraj mreže CLEEN. Slovenija je bila
prvič povabljena k sodelovanju v njej med izvajanjem projekta Phare "KV 1",
zdaj pa sodelovanje z njo redno poteka prek MZ/URSK.
Po ocenah projektnih
strokovnjakov je v Sloveniji kakovost dela različnih inšpekcijskih organov s
stališča njihovih vertikalnih pristojnosti v splošnem razmeroma dobra in
podobna kakovosti dela primerljivih organov v drugih državah članicah EU. Kljub
temu bi bilo glede učinkovitosti, usklajenosti in celovitosti mogoče delo teh
organov na področju kemijske varnosti bistveno izboljšati, kar bi pripomoglo k
doseganju višje ravni varovanja zdravja in okolja pred negativnimi učinki
kemikalij.
Po informacijah s terena
inšpektorji iz različnih inšpekcijskih organov večinoma izvedejo preglede pri
posameznem zavezancu, ne da bi pred posameznim pregledom ali po njem drug
drugega obveščali, zato večkrat prihaja do prekrivanja, včasih pa celo do
nasprotujočih si zahtev. Na nekaterih segmentih oziroma za nekatere vidike
področja kemijske varnosti se nadzor celo sploh ne izvaja. Problemi deloma
izvirajo iz pomanjkljivosti v zakonodaji, deloma pa iz njene nepravilne razlage
ali medsebojne neobveščenosti inšpektorjev o ukrepih, ki jih je posamezen izmed
njih določenemu zavezancu že izrekel. Zavezance moti tudi, da različni
inšpekcijski organi ravno zaradi medsebojne neobveščenosti in nepovezanosti
velikokrat opravljajo preglede preveč pogosto, ponekod pa ravno obratno –
zavezanca ne obišče nihče, kar zavezance postavlja v neenak položaj pred
zakonom in tudi na trgu. Nasploh je mogoče reči, da je inšpekcijski nadzor
preveč sporadičen in premalo sistematičen. Boljša organizacija oziroma
medsebojna usklajenost inšpekcijskih organov bo pri odpravljanju vseh
omenjenih problemov zelo koristila. Poleg tega so nekateri inšpektorji na
mejnih področjih svojih pristojnosti včasih prisiljeni opravljati naloge, za
katere nimajo zadostnega strokovnega znanja in ki bi jih morda dosti laže in
bolj strokovno opravilo osebje drugega inšpekcijskega organa ali posebej za to
usposobljena zunanja institucija. Po drugi strani pa bi bilo nekatere naloge v
okviru enega inšpekcijskega organa mogoče združiti in tako povečati zmogljivost
za poglobljeno izvajanje drugih nalog, ki morda niso obravnavane dovolj
prednostno. Zato bi bilo treba naloge osvetliti in jih v okviru že obstoječih
pristojnosti racionalneje razmejiti. Samo v nekaterih primerih bi bilo s
spremembo predpisov na mejnih področjih verjetno treba delno spremeniti tudi
pristojnosti inšpektoratov. Pomembna vloga inšpekcijskih organov pri pregledih
pri zavezancih, ki bi jo bilo po zgledu drugih držav članic EU treba še precej
okrepiti, je tudi svetovanje zavezancem in ozaveščanje glede zakonodajnih
zahtev, njihove pravilne razlage in najboljše razpoložljive tehnologije.
Ugotovitev in odprava
težav na mejnih področjih pristojnosti inšpekcijskih organov
Za začetek je treba ugotoviti,
kje na področju kemijske varnosti se pristojnosti različnih inšpekcijskih
organov med seboj lepo dopolnjujejo in kje morda obstajajo že omenjeni
problemi. Temu je bila namenjena delavnica v okviru projekta Phare "KV
1", kjer je bilo ugotovljenih nekaj problematičnih stičišč. Nadaljnje
razkrivanje in razjasnitev takšnih primerov je treba nadaljevati ob skupnih
inšpekcijskih pregledih in v okviru OCKI. IS je na primer zahteval, da se
pristojnosti in način ukrepanja v primeru kemijskih nesreč prednostno proučijo,
tako da bi bile lahko po potrebi uvedene izboljšave. Predlagano je bilo tudi,
da naj se ena izmed skupnih inšpekcijskih akcij osredotoči na prepovedi in
omejitve kemikalij, ki so urejene v številnih, povsem različnih predpisih v
pristojnosti različnih resorjev. Pri tem naj se tudi ugotovi, kako je z
nadzorom, kakšne bi lahko bile izboljšave in kako bi bilo mogoče na podlagi
enkratnega vzorčenja za več namenov ugotavljati skladnost z različnimi
predpisi. Prav tako je bilo ugotovljeno, da se v različnih javnih zavodih, ki
uporabljajo kemikalije pri svojem raziskovalnem, analitskem ali podobnem delu,
inšpekcijski pregledi skorajda ne izvajajo, kljub temu, da tam pogosto
nastopajo precejšnja tveganja za zdravje delavcev, okoliškega prebivalstva in
za okolje. Zato bi bilo treba vsako leto (začenši z letom 2006) v tovrstnih
zavodih izvesti nekaj skupnih inšpekcijskih pregledov.
Krepitev posameznih
inšpekcijskih organov
Za izboljšanje učinkovitosti inšpekcijskega
nadzora na področju kemijske varnosti je treba najprej okrepiti posamezne
inšpekcijske organe. V nekaterih primerih je treba povečati število
inšpektorjev, ki v okviru svojih pristojnosti nadzirajo različne vidike
kemijske varnosti. Vendar to ne pomeni nujno novih zaposlitev, pač pa v prvi
vrsti prerazporeditev inšpektorjev znotraj posameznega inšpektorata na naloge v
povezavi s kemijsko varnostjo, dodatno usposabljanje inšpektorjev in uvedbo
drugih organizacijskih ukrepov, da se čim bolj poveča učinkovitost obstoječe
delovne sile.
Čeprav morajo v skladu s
predpisi vsi inšpektorji opraviti zahtevne splošne izpite, da bi dokazali svojo
usposobljenost za delo, je bilo ugotovljeno, da tehničnega znanja inšpektorjem
dostikrat primanjkuje. Proizvodne tehnologije se hitro spreminjajo, prav tako
pa tudi tehnike in postopki zagotavljanja varnosti. Posledično je nujno
intenzivno dodatno usposabljanje inšpektorjev iz posameznih inšpekcijskih
organov glede vprašanj iz njihovih vertikalnih pristojnosti. Poleg tega je
treba organizirati skupna usposabljanja, da se inšpektorji seznanijo z drugimi
področji, četudi niso v njihovi pristojnosti, in s splošnimi načeli kemijske
varnosti. S tem se njihov parcialni pogled na kemijsko varnost nadomesti s
celovitim horizontalnim. Usposabljanje naj ne bo enkratno, pač pa naj se znanja
obdobno nadgrajujejo. Inšpektorji se morajo redno seznanjati tudi z novo
zakonodajo in slediti tehničnemu napredku. V ta namen morajo posamezni
inšpekcijski organi skupaj z OCKI in IS opredeliti:
-
katera vrsta vertikalnega usposabljanja je potrebna
za poglobitev tehničnega in metodološkega znanja za izvajanje nalog v
pristojnosti posameznih inšpekcijskih organov,
-
kaj naj bi zajemalo horizontalno usposabljanje za
širjenje in poenotenje pogleda vseh inšpektorjev, odgovornih za kemijsko
varnost,
-
kdo naj se udeleži posameznega usposabljanja,
-
ali je kljub reorganizacijam in usposabljanju v
posameznih inšpekcijskih organih potreba po zaposlitvi dodatnih strokovnjakov
za izvajanje nadzora kemijske varnosti,
-
za katera specialna dela bi bilo smiselno in možno
najeti usposobljene zunanje strokovnjake,
-
katere so prednostne tehnične potrebe (prenosni
računalniki, oprema in drugo orodje).
Glede horizontalnega
usposabljanja se omenjata dve možnosti, preučiti je treba, ali bi se dodala še
katera. Prva je usposabljanje vzorčevalcev (bodisi inšpektorjev ali drugega, za
jemanje vzorcev pooblaščenega osebja). Za
razliko od Slovenije, morajo imeti v nekaterih drugih državah EU osebe, ki
jemljejo vzorce, dokazila o svoji usposobljenosti za določeno vrsto vzorčenja
in morajo biti za to posebej pooblaščene. To pomaga odvrniti morebitne dvome
zavezancev o tem, ali so bili vzorci pravilno odvzeti in v primeru pritožbe
zavezanca prepreči spodbijanje rezultatov analiz vzorcev. Druga možna tema za
izvedbo horizontalnega usposabljanja je medresorska zakonodaja s področja
kemijske varnosti, pri čemer bi se inšpektorji seznanili z vsebino različnih
zakonov in podzakonskih aktov in s tem pridobili celovitejši pogled na to
področje. Tako bi tudi laže razumeli delitev pristojnosti za nadzor med
različnimi inšpektorati in stičišča.
Tehnični pripomočki in druga oprema, nujna
za delo inšpektorjev
Inšpektorji v večini držav članic EU uporabljajo več
tehničnih pripomočkov, ki povečujejo učinkovitost njihovega dela neposredno na
terenu. Nepogrešljivi so predvsem prenosni računalniki s potrebno programsko
opremo ter s podatkovnimi in drugimi zbirkami. Uporaba elektronskih pripomočkov
namreč ne omogoča le hitrega dostopa do številnih podatkov, zakonodaje,
"mehkega prava" in podobnega potrebnega gradiva ampak tudi do navodil
za enoten način dela, na kraju pregleda pa je mogoče izdelati tudi elektronski
zapisnik (ta se je do sedaj večinoma pisal ročno) in osnutek odločbe. V ta
namen je bil za potrebe šestih različnih inšpekcijskih organov, delujočih na
področju kemijske varnosti, v okviru projekta Phare "KV 2" izveden
nakup 24 prenosnih računalnikov. Te računalnike je treba opremiti z vsem
potrebnim, da bo delo na terenu čim bolj olajšano, inšpektorji pa se morajo
zavezati, da bodo novo opremo na terenu tudi redno uporabljali.
V tem programskem obdobju je treba posvetiti posebno
pozornost tudi opremi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu
inšpektorjev, saj je bilo ugotovljeno, da za njihovo lastno varnost še vedno ni
povsod dovolj poskrbljeno. Najprej je treba proučiti, ali je bilo v izdelanih
ocenah tveganja za delovna mesta inšpektorjev, ki pridejo v stik s
kemikalijami, ustrezno upoštevano tudi tveganje, ki ga kemikalije povzročajo.
Kjer temu ni tako, je treba ocene popraviti in temu prilagoditi osebno
varovalno opremo, ki mora ustrezati standardom za tovrstno opremo. Smiselno bi
bilo, da bi se inšpekcijski organi nakupa osnovne osebne varovalne opreme
lotili skupaj. Pri tem bi lahko uporabili tudi enoten logotip. Pri posebno
tveganih delih je treba zmanjšati število inšpektorjev, ki lahko ta dela
opravljajo, zagotoviti pa jim je treba tudi ustrezno dodatno osebno varovalno
opremo in usposabljanje. Priporočljivo je tudi sodelovanje s posebej izurjenimi
in opremljenimi zunanjimi strokovnjaki.
V določenih primerih je primanjkuje tudi opreme za
vzorčenje, označevanje, shranjevanje ter prevoz vzorcev, kakor tudi nekatere
druge opreme, ki jo inšpektorji pri svojem delu potrebujejo. Zato bi bilo
smiselno, da bi posamezni inšpekcijski organi pripravili popis razpoložljive
opreme in potreb, zatem pa poskušali preko OCKI najti skupen pristop k
reševanju takšnih vprašanj. K temu sodi še priprava navodil oziroma standardnih
operativnih postopkov za delo v določenih okoliščinah oziroma za uporabo
opreme.
Uskladitev načina dela, povezovanje
inšpektorjev (mreženje) in pretok informacij
Da bi poenotili način dela in odločitve inšpektorjev v
posameznih inšpekcijskih organih, pa tudi med njimi, je treba pripraviti
ključne standardne operativne postopke, vprašalnike in sezname kontrolnih
parametrov (t. i. "checkliste") za inšpekcijske preglede, podlage za
zapisnike, odločbe ipd. Kjer ti že obstajajo, pa jih je treba med seboj
prilagoditi in nadgraditi.
Vzpostaviti je treba mrežo inšpektorjev iz različnih
inšpekcijskih organov. Pripravi se celovit seznam inšpektorjev iz različnih
organov (z nacionalne ravni in pripadajočih lokalnih izpostav), ki se ukvarjajo
z vprašanji v neposredni ali posredni povezavi s kemijsko varnostjo v širšem
smislu. Seznam naj zajema natančne podatke o vsakem inšpektorju (izobrazbo,
dodatno usposabljanje, opis konkretnih vidikov kemijske varnosti, s katerimi se
dnevno ukvarja, ipd.). Tovrstni podatki bodo v pomoč pri načrtovanju skupnih
akcij, usposabljanj ipd., predvsem pa za medsebojno vzpostavljanje stikov.
Za učinkovitejši pretok informacij je treba znotraj vsakega
inšpekcijskega organa in pripadajočih notranjih organizacijskih enot med
inšpektorji imenovati središčno osebo za kemijsko varnost ("žariščno
točko"), ki pošilja informacije v vse pomembne smeri. Poleg tega je treba
vzpostaviti redno izmenjavo informacij med ministrstvi, pristojnimi za
vprašanja kemijske varnosti, in inšpekcijskimi organi. Po izkušnjah iz Avstrije
je priporočljivo organizirati takšna srečanja najmanj enkrat na leto, pri čemer
ministrstva predstavijo novo nacionalno zakonodajo, pa tudi spremembe na ravni
EU, inšpekcijski organi pa poročajo o svojih ugotovitvah na terenu. Tudi MKKV
mora v tem procesu odigrati pomembno vlogo. Poleg tega je treba okrepiti pretok
informacij in izmenjavo izkušenj med inšpekcijskimi organi in laboratoriji. Če
je predvideno vzorčenje z analizami, morajo biti laboratoriji vključeni že v
načrtovanje inšpekcijskih akcij, da se nanje lahko metodološko in časovno
pripravijo oziroma da že vnaprej opozorijo na morebitne analitske probleme.
Želena izmenjava informacij in končna povezanost dela bosta mogoči samo, če bo
inšpektorjem in laboratorijskemu osebju dano dovolj časa, da bo medsebojno
sodelovanje lahko steklo.
Pri izmenjavi informacij in vzpostavljanju tesnejšega medsebojnega
sodelovanja je zelo koristno elektronsko povezovanje, a to pri mnogih
slovenskih inšpekcijskih organih še ni dovolj razvito. Vsakemu inšpektorju je
treba zagotoviti stalen in hiter dostop do elektronske pošte in svetovnega
spleta. Poleg tega je treba vzpostaviti skupno interaktivno, za javnost zaprto
spletno stran OCKI, ki bo dostopna samo inšpektorjem iz mreže za kemijsko
varnost z uporabo uporabniškega imena in gesla. Tako bi si lahko tekoče
medsebojno izmenjevali tudi zapisnike, odločbe in drugo pomembno zaupno
gradivo, kar bi jim zagotavljalo večjo preglednost in lažje sodelovanje. Poleg
tega jim bo na enem mestu omogočen hiter dostop do standardnih operativnih
postopkov, seznamov kontrolnih parametrov, navodil za delo, zakonodaje,
"mehkega prava", podatkovnih baz ipd.
Skupni inšpekcijski pregledi in skupne inšpekcijske
akcije
Zelo pomemben mehanizem za vzpostavitev celovitega
inšpekcijskega nadzora s sodelovanjem različnih inšpekcijskih organov so skupni
inšpekcijski pregledi in skupne inšpekcijske akcije. Ti so tudi ekonomsko
upravičeni, saj se hkrati lahko vzorčijo in opravijo analize za več namenov ter
nasploh doseže večja učinkovitost varovanja zdravja in okolja, ker je pristop
celovit in ne delen. Skupne inšpekcijske akcije se načrtujejo letno, skupni
inšpekcijski pregledi pa tudi sproti. Vnaprej se natančno predvidi, kateri
inšpekcijski organi bodo sodelovali, kdo v posameznem inšpekcijskem organu bo
opravljal katere naloge, pa tudi vse drugo, kar je pomembno za uspešno izvedbo
pregleda oziroma akcije. V okviru inšpekcijske akcije se lahko odloči za
vsestranski nadzor, npr.:
-
nekaterih vrst kemikalij z vseh vidikov kemijske
varnosti v vsej državi in vseh panogah (npr. organska topila pri delu, glede
varstva okolja, glede prevoza, označevanja, omejitev in prepovedi ipd.),
-
vidikov kemijske varnosti v posamezni regiji za vse
ključne, tam obstoječe kemikalije,
-
po lastnostih kemikalij (npr. za rakotvorne snovi),
-
glede na zakonodajne zahteve (npr. prepovedi in
omejitve),
-
po gospodarskih dejavnostih (npr. vse kemične
čistilnice),
-
kot kombinacija zgoraj omenjenih možnosti.
V letu 2006 naj bi bili izvedeni
skupni inšpekcijski pregledi v petih obratih z večjim tveganjem za nastanek
industrijskih nesreč (obrati Seveso II). Do konca programskega obdobja naj bi
bili pregledani še preostali tovrstni obrati. Koristno bi bilo, če bi poleg
omenjenih skupnih inšpekcijskih pregledov v objektih Seveso II inšpektorji
vsako leto dodatno izvedli še nekaj skupnih inšpekcijski pregledov v kakšnem izmed
manjših podjetij z drugačnimi vrstami tveganja, poleg tega pa obvezno tudi v
javnih zavodih, ki kemikalije uporabljajo pri svoji raziskovalni, analitski ali
drugi dejavnosti.
Pri skupnih inšpekcijskih
pregledih/akcijah sodelujejo tisti inšpektorji iz različnih inšpektoratov, ki
so pristojni za posamezno območje ali objekt, in ne vedno le člani OCKI. Da bi
si udeleženi inšpektorji laže izmenjevali izkušnje, naj se skupni inšpekcijski
pregledi na začetku opravljajo sočasno, v prihodnje pa naj se sodelujoči dobijo
le pred in po pregledu/akciji, da se pripravijo in uskladijo. Kasneje srečanja
ne bodo več nujna, saj bo komunikacija potekala preko skupne interaktivne, za
javnost zaprte spletne strani OCKI.
Pokazalo se je, da bi bilo
smiselno, če bi skupne inšpekcijske preglede objektov Seveso II v prihodnje
usklajevalo Ministrstvo za okolje in prostor, saj mora poročati Evropski
komisiji o izvajanju direktive Seveso II v Sloveniji. Tako bi se siceršnjima
inšpektoratoma za okolje in prostor ter za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami pridružili še drugi inšpektorati, odvisno od primera (npr. za
kemikalije, za delo...). Lahko pa se ti trije organi pri koordinaciji skupnih
inšpekcij v obratih Seveso II po dogovoru med seboj krožno menjajo.
Postavlja se tudi vprašanje, kdo
naj vodi skupne inšpekcijske preglede, kadar ne gre za objekte Seveso.
Načelo, ki ga za začetno obdobje intenzivnejšega sodelovanja priporočajo
strokovnjaki projekta Phare "KV 2", je, da je vodja za vsak skupen
inšpekcijski pregled določen na podlagi prevladujočega tveganja, ki pri
obravnavanem zavezancu nastopa. Če je za zavezanca bistveno na primer tveganje
z vidika varnosti in zdravja pri delu, naj bi ta skupen inšpekcijski pregled
vodila inšpekcija za delo, drugi pa bi se ji pridružili. Ta način je podoben
krožni menjavi inšpektoratov pri vodenju skupnih inšpekcij, le da je bolj
osredotočen na prevladujoča dejanska tveganja, ki pri določenem zavezancu
nastopajo.
Kljub vsemu bi bilo koristno, da bi za vse skupne
inšpekcijske preglede/akcije na ravni države določili eno skupno vozlišče
oziroma center, ki bi krovno spodbujal in usklajeval skupne inšpekcijske
dejavnosti v zvezi s kemijsko varnostjo. Predvideno je, da se najpozneje do
konca 2007 ministrstva o tem dogovorijo, po potrebi pa se to začrta še v
zakonodaji. V tem primeru bi usklajevanje skupnih inšpekcijskih pregledov/akcij
glede kemijske varnosti potekalo na dveh ravneh – krovno prek omenjenega
vozlišča, vodenje skupnih inšpekcijskih pregledov/akcij pa bi vsakokrat prevzel
tisti inšpektorat, ki ima glede na prevladujoče tveganje v določenem primeru
največ pristojnosti. Pri vodenju skupnih inšpekcijskih pregledov je OCKI že
odigral ključni del svoje vloge, zato je predvideno, da bo z vzpostavitvijo
stalne koordinacije skupnih inšpekcijskih pregledov v tem delu prenehal
delovati in se bo posvetil drugim izmed dodeljenih mu nalog.
Poleg načrtovanih inšpekcijskih akcij na nacionalni ravni
mora Slovenija še naprej sodelovati pri inšpekcijskih projektih EU v okviru
IMPEL in CLEEN.
Kontrolni
laboratoriji
Ocena stanja, ki je bila pod mentorstvom avstrijske
strokovnjakinje za analize inšpekcijskih vzorcev izdelana v projektu Phare
"KV 1", je potrdila, da doslej v Sloveniji analiz inšpekcijskih
vzorcev, ki zadevajo kemijsko varnost, še zdaleč ni bilo dovolj. Stanje je
treba spremeniti s skrbnim načrtovanjem skupnih inšpekcijskih akcij z
vzorčenjem in analizami. Izbira laboratorijev za analize inšpekcijskih vzorcev
na osnovi tržnih mehanizmov ni priporočljiva, saj je treba za take analize
zagotoviti zadostno stopnjo neodvisnosti laboratorija, kar ovira njegovo
delovanje na trgu. Poleg tega so analize inšpekcijskih vzorcev takšne, da se je
treba nanje vnaprej metodološko pripraviti in zadostiti strogim merilom
zagotavljanja kakovosti, kar je veliko lažje, če je za neko vrsto analiz
vnaprej dolgoročno izbran en laboratorij ali dva.
Po uradnih ocenah Evropske komisije je v Sloveniji
analitskih laboratorijev, ki delujejo v okviru javnih zavodov, preveč. Njihova
opremljenost je precej podobna in večinoma konkurirajo za iste vrste analiz
(glej tudi predhodno poglavje 2.4 Institucionalna ureditev). To pomeni, da na trgu skoraj zagotovo ne bodo mogli vsi
preživeti, če se ne bodo pravočasno preusmerili in specializirali. Njihova
podobna usmerjenost in opremljenost tudi pomeni, da nekatere aparature za
analize niso zadostno izkoriščene, kar ni racionalno. Po drugi strani pa je
nekaterih aparatur premalo in že zdaj nastajajo zastoji, dodatne analize zaradi
inšpekcijskih vzorcev v zvezi s kemijsko varnostjo pa bi povzročile še hujši
problem. Zato morajo laboratoriji izdelati načrt (re)organizacije in se
odločiti za spekter analiz, za katere menijo, da bo dovolj povpraševanja, temu
pa prilagoditi svoje človeške in tehnične zmogljivosti. Za analize
inšpekcijskih vzorcev v zvezi s kemijsko varnostjo je treba razviti nacionalni
laboratorijski organizacijski načrt. Nakup nekatere manjkajoče opreme je bil za
dva ključna laboratorija, ki sta za te analize pooblaščena, že izveden v
projektu Phare "KV 2", ki ga financira Evropska komisija (zahtevano
sofinanciranje sta zagotovila laboratorija sama). Poleg tega pa sta ta dva
laboratorija pred kratkim dobila opremo še preko nekaterih drugih projektov in
virov.
Da bi bili rezultati analiz kar se da verodostojni, morajo
laboratoriji vnaprej poskrbeti za zagotavljanje kakovosti in pridobiti
akreditacijo. To velja tudi za tiste metode, za katere še niso akreditirani, če
se pričakuje večje število analiz. Nekatere analize pa so samo posamične (npr.
enkraten inšpekcijski vzorec), zato se nanje s tega vidika ni mogoče vnaprej
pripraviti. Večina slovenskih laboratorijev sicer občasno sodeluje v
primerjalnih preskusih na nacionalni in mednarodni ravni, vendar večinoma ne na
področjih, ki so pomembna za analize inšpekcijskih vzorcev kemikalij. V
primerjalnem preskusu z vzorci iz Avstrije, izvedenem med projektom Phare
"KV 1" v enem izmed slovenskih laboratorijev, je bil standardni
odklon dobljenih slovenskih rezultatov od potrjenih avstrijskih prevelik. Na
podlagi enega samega primerjalnega preskusa sicer ni mogoče ocenjevati
kakovosti laboratorijskega dela, povezanega s kemijsko varnostjo v Sloveniji
nasploh, ravno zato pa bi bilo treba primerjalne preskuse na tem področju
izvajati bolj sistematično in po možnosti voditi o rezultatih osrednjo
evidenco. Pokazala se je potreba po novem strokovnem znanju glede vpeljave
novih analitskih metod. Zato bi morali biti predstavniki laboratorijev
vključeni že v priprave na inšpekcijske akcije, tako da bi se na analize lahko
predhodno pripravili in zagotovili kakovostne rezultate. V zvezi s tem bi bil
kot kaže koristen še nakup programske opreme za izračunavanje statističnih
parametrov, da se preveri kakovost rezultatov analiz.
Laboratoriji, ki opravljajo analizo inšpekcijskih vzorcev
zaradi zagotavljanja kemijske varnosti, naj:
-
pripravijo natančen popis vse obstoječe in
manjkajoče laboratorijske opreme, ugotovijo prekrivanja, analitsko nepokrita
področja in posebne potrebe, vključujoč opremo, s katero je mogoče zagotoviti
hitrejšo pripravo vzorcev, in opremo, potrebno za izboljšanje kakovosti analiz;
-
popišejo vpeljane laboratorijske metode in tiste,
ki bi bile morda potrebne za zagotavljanje nadzora kemijske varnosti;
-
ovrednotijo potrebno število in usposobljenost
laboratorijskega osebja, ki bo sodelovalo pri analizah inšpekcijskih vzorcev z
vidika kemijske varnosti, pripravijo seznam potreb za dodatno usposobitev že
zaposlenih, po potrebi pa tudi predlog za nove zaposlitve;
-
pripravijo seznam zakonodajnih zahtev za
akreditacijo z načrtom za nadaljnjo akreditacijo in zagotavljanjem kakovosti;
-
pripravijo predlog za izboljšano delitev dela med
laboratoriji.
Cilji in ukrepi na tem področju so zastavljeni na podlagi
zaključkov podprojekta "Celovita kemijska inšpekcija", ki je
potekal znotraj projekta Phare "KV 1". V delo projektne delovne
skupine so bili vključeni predstavniki osmih slovenskih inšpekcijskih organov,
pristojnih za kemijsko varnost, in predstavniki nekaterih ključnih slovenskih
analitskih laboratorijev, pomagalo pa jim je šest mentorjev iz treh držav
članic EU. Mnenje je, da so predlagani cilji in ukrepi sprejemljivi, izvedljivi
in koristni.
Finančna sredstva, ki so potrebna za uresničitev predlaganih
ukrepov, so v velikem obsegu že zagotovljena v okviru projekta Phare "KV 2",
ki ga financira Evropska komisija. V nadaljevanju bodo po potrebi zagotovljena
dodatna sredstva s projektom "TF-KV 3", ki je prijavljen in ga prav tako financira Evropska
komisija. Upoštevati je treba, da vsi ti projekti zahtevajo sofinanciranje iz
državnega proračuna oziroma iz proračunov sodelujočih inšpekcijskih organov in
laboratorijev.
-
število dodatno usposobljenih inšpektorjev, število
pridobljenih potrdil o posebnih usposabljanjih in izpitih,
-
mreža žariščnih točk inšpekcijskih organov
delujoča,
-
pripravljeni standardni operativni postopki, vzorci
vprašalnikov, seznami kontrolnih parametrov (t. i. "checkliste"),
"mehka zakonodaja" ter podlage zapisnikov in odločb za individualne
in skupne preglede,
-
skupna inšpekcijska interaktivna spletna stran
delujoča,
-
nujno potrebna oprema in drugi tehnični pripomočki,
ki jih inšpektorji potrebujejo, zagotovljena,
-
osrednje vodenje in usklajevanje skupnih inšpekcijskih
pregledov in skupnih inšpekcijskih akcij zagotovljeno,
-
število izvedenih skupnih inšpekcijskih akcij in
skupnih inšpekcijskih pregledov,
-
dobri rezultati, izhajajoči iz sodelovanja v
dejavnostih in projektih evropske mreže CLEEN in IMPEL,
-
pripravljen (re)organizacijski načrt za delitev
dela med laboratoriji,
-
laboratorijem zagotovljena manjkajoča oprema za
analize inšpekcijskih vzorcev,
-
povečana zmogljivost in sposobnost laboratorijskega
osebja (zadosti osebja, ustrezno znanje),
-
število v laboratorijih razpoložljivih analitskih
metod,
-
število akreditiranih laboratorijev oziroma metod,
-
dobri rezultati v laboratorijskih primerjalnih
preskusih.
-
učinkovito delo OCKI,
-
močna podpora IS in MKKV,
-
dobro razumevanje in podpora za uveljavljanje
predlaganih sprememb ter sprejetje predlogov na višji politični ravni,
-
aktivna vloga posameznih inšpektorjev in volja za
sodelovanje,
-
pravočasno črpanje zahtevanih finančnih sredstev.
|
