Vodilna misel
Varni
in zdravi delavci prinašajo podjetjem dobre poslovne rezultate.
Programski cilji
VZDK 1
Zmanjšati
število in resnost (teže) poškodb pri delu s kemikalijami.
VZDK 2
Zmanjšati
število vzrokov za poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom s kemikalijami.
VZDK 3
Krepiti
zdravje delavcev, ki delajo s kemikalijami.
Program ukrepov do leta 2010
Osnova za nadaljnji razvoj ukrepov glede kemijske varnosti
in zdravja pri delu so določbe ReNPVZD, ki predvideva naslednje splošne ukrepe
za dosego ciljev, navedenih poglavju 3.6 Vidiki za prihodnost:
|
Temeljni ukrepi za
dosego ciljev
|
Rok
|
Ocena stroškov v mio SIT
|
Viri sredstev
|
Nosilec
|
|
VZDK 1: Nadaljnje
izboljševanje zakonodaje in krepitev inšpekcijskega nadzora:
|
|
1.1
|
Redno usklajevati slovensko zakonodajo glede VZDK s spremembami na
ravni EU; posebno pozornost nameniti spremembam, ki jih bosta na to področje
prinesla REACH in GHS.
|
Stalno
|
Brez dodatnih stroškov
|
/
|
MDDSZ, MZ, MZ/URSK
|
|
1.2
|
Razviti dodatne praktične smernice in kodekse ravnanja (t. i.
"mehko pravo") za:
–
merjenje in razlago
rezultatov meritev onesnaženja zraka v delovnem okolju,
–
oceno tveganja za
delo s kemikalijami,
–
ravnanje z
nekaterimi najbolj nevarnimi skupinami kemikalij (npr. organska topila,
rakotvorne snovi itd.),
–
zdravstvene
preglede delavcev, ki delajo z nekaterimi najnevarnejšimi skupinami
kemikalij.
Ugotoviti druga področja,
za katera bi bilo smiselno razviti praktične smernice oziroma kodekse
ravnanja (vključno z vidiki malih podjetij), npr. organizacija delavnice.
|
2008
|
5
|
Državni proračun, Projekt Phare "KV2" in "TF- KV3"
|
MDDSZ, MZ, MZ/URSK
|
|
1.3
|
Pregled, uskladitev in izboljšanje medresorske zakonodaje, ki se
nanaša na VZDK, vključno s praktičnimi vidiki in z vidiki inšpekcijskega
nadzora (npr. strožje upoštevanje prepovedi in omejitev uporabe nekaterih
kemikalij).
|
2008
|
0,7
|
Projekt Phare
"KV2" in "TF- KV3"
|
MZ, MDDSZ, MOVZDK, OCKI, MZ/URSK
|
|
1.4
|
V zvezi z uvajanjem REACH in GHS zagotoviti pomoč uporabnikom
kemikalij v distribucijski verigi, tako da bodo lahko pravilno poročali v
zvezi z učinki kemikalij (zahteva REACH) in koristno uporabili nove podatke
iz REACH; pomoč pri uvajanju GHS v delovno okolje.
|
2008
|
Brez dodatnih stroškov
|
GZS, OZS, MDDSZ, MZ/URSK
|
GZS, OZS, MZ/URSK, MDDSZ
|
|
1.5
|
Okrepiti MDDSZ in IRSD za hitrejši razvoj kulture VZDK in nadzora na
tem področju .
|
2007
|
15x5=75
|
Državni proračun
|
IRSD, MDDSZ
|
|
1.6
|
Opremiti vse inšpektorje IRSD, ki izvajajo nadzor nad vidiki VZDK, s
prenosnimi računalniki in ustreznimi podatkovnimi zbirkami.
|
2007
|
5
|
Državni proračun,
projekt Phare
"KV2" in "TF- KV3"
|
IRSD, MDDSZ
|
|
1.7
|
Dodatno usposabljati inšpektorje IRSD na področju VZDK, okrepiti
njihovo svetovalno vlogo.
|
stalno
|
2
|
Projekt Phare "KV2" in "TF- KV3"
|
IRSD, MDDSZ, MZ
|
|
1.8
|
Preučiti možnosti za vzajemen doprinos drugih inšpektoratov k večji
VZDK (npr. prek OCKI).
|
2007
|
Brez dodatnih stroškov
|
Projekt Phare "KV2" in "TF- KV3"
|
OCKI
|
|
VZDK 2: Pomoč in spodbuda
delodajalcem:
|
|
2.1
|
Pomagati podjetjem pri pripravi ustrezne tehnične dokumentacije za
prijavo na razpise za sredstva skladov EU (npr. priprava natančnih
sanacijskih načrtov z vidika VZDK, uvajanje varnejših alternativ in čistejših
tehnologij, sodobne tehnične opreme za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev,
osebne varovalne opreme ipd.).
|
2010
|
100
|
Projekt »TF- KV3«
|
GZS, OZS, MG, MDDSZ, MZ/URSK
|
|
2.2
|
Uvesti v proizvodnjo in
uporabo kemikalij tehnologije, ki kar najbolj zmanjšajo izpostavljenost
delavcev kemijskim snovem (v industriji, obrti, kmetijstvu in laboratorijih)
.
|
2010
|
1.500
|
Evropski skladi sofinanciranje s strani podjetij
|
GZS, OZS, MG, MDDSZ
|
|
2.3
|
Pospešiti uvedbo sistema bonus-malus za ravnanje v skladu z zakonodajo
na področju varnosti in zdravja pri delu s kemikalijami.
Okrepiti zavarovalnice, tako da lahko ponudijo podjetjem primerno
pomoč pred škodnimi primeri in po njih.
|
2010
|
15
|
Zavarovalnice
|
Zavarovalnice
|
|
2.4
|
Uvajati dobro varnostno
prakso pri delu s kemikalijami:
–
organizirati
delavnico o dobri varnostni praksi pri delu s kemikalijami,
–
spodbujati
nadaljnje uvajanje standardov kakovosti,
–
izdati certifikate
podjetjem z dobro varnostno prakso .
|
2009
|
Brez dodatnih stroškov
|
Projekt Phare »KV 2« in »TF-
KV3«
|
GZS, MDDSZ, MZ, MZ/URSK
|
|
2.5
|
Razviti dodatne kazalnike za spremljanje gibanja tveganja pri delu s
kemikalijami.
Spodbujati prostovoljno poročanje podjetij o stanju VZDK.
|
2010
|
1,5
|
Podjetja, GZS
|
Podjetja, GZS
|
|
2.6
|
Ozaveščati delodajalce o možnih ukrepih za zmanjševanje tveganja,
poseben poudarek na malih podjetjih.
|
2010
|
1
|
MDDSZ,
GZS
|
MDDSZ, GZS
|
|
VZDK 3: Izboljševanje
delovanja pooblaščenih svetovalnih podjetij in poenotenje njihovega ravnanja:
|
|
3.1
|
Organizirati posebno
dopolnilno usposabljanje s preskusom znanja in podeliti certifikate o
specializaciji svetovalnim podjetjem za VZDK glede:
- periodičnega vzorčenja in meritev
kemijskih snovi v delovnem okolju,
- ocene tveganja za delo s kemikalijami,
- preskušanja delovne opreme ipd.
Dodatno usposobiti
predavatelje za usposabljanje delavcev za delo s kemikalijami, poenotiti
način usposabljanja oziroma ga podrobneje določiti – najprej se osredotočiti
na dela, pri katerih nastane največ poškodb in poklicnih bolezni (npr.
opekline kože in oči, zastrupitve zaradi vdihavanja, alergije, bolezni kože
in dihal, rakotvorne snovi).
Pripraviti medicinsko
preverjena navodila za prvo pomoč v teh primerih.
|
2007
|
2
|
Projekt Phare "KV 2" in "TF-KV3"
|
IRSD, MDDSZ, MZ/URSK
|
|
VZDK 4: Pomoč delavcem:
|
|
4.1
|
Razviti poseben program
za zmanjševanje tveganja pri samozaposlenih, mladih in ostarelih delavcih, ki
delajo po novih zaposlovalnih načinih (začasni delavci itd.).
|
2010
|
10
|
Podjetja, GZS, OZS
|
Podjetja, GZS, OZS; MOVZDK
|
|
4.2
|
Usposobiti izvoljene predstavnike delavcev in sindikatov v zvezi z
VZDK za uspešno komunikacijo z delodajalci.
|
2008
|
2
|
sindikati
|
sindikati
|
|
4.3
|
Razviti in uvesti programe VZDK za poklicne šole.
Razviti posebne module usposabljanja za delo s kemikalijami za
ranljive kategorije delavcev (mlade, ostarele...) ali za tista delovna mesta,
na katerih je veliko tveganje zaradi kemikalij.
|
2010
|
5
|
MŠŠ, MDDSZ, GZS
|
MŠŠ, MDDSZ, MZ, GZS, OZS, MOVZDK
|
|
VZDK 5: Izboljšanje ravnanja s
podatki in izmenjava podatkov/informacij:
|
|
5.1
|
Pretehtati kakovost in skladnost na različnih mestih uradno zbranih
podatkov o poškodbah in poklicnih boleznih v povezavi z delom s kemikalijami.
Izboljšati dostop do podatkov.
Vzpostaviti in vzdrževati interaktivno medresorsko povezavo obstoječih
zbirk podatkov ter podatkov za pomembne parametre in kazalnike stanja v zvezi
z VZDK.
|
2010
|
9
|
Zbiralci podatkov
|
Zbiralci podatkov,
MDDSZ, MOVZDK
|
|
VZDK 6: Splošni ukrepi:
|
|
6.1
|
V okviru MKKV (znova) ustanoviti Medresorski odbor za varnost in
zdravje pri delu s kemikalijami, da se pospeši izvajanje NPKV, okrepi
medresorsko sodelovanje in pospeši napredek varnosti pri varovanju zdravja
delavcev pred kemikalijami.
|
2010
|
Brez dodatnih stroškov
|
MDDSZ, MZ/URSK
|
MKKV, MDDSZ
|
|
6.2
|
Povečati uporabo analize stroškov in koristi/učinka pri vsakem od
uvedenih ukrepov.
|
2010
|
2,5
|
GZS
|
GZS, MOVZDK
|
|
6.3
|
Povečati znanje in ozaveščenost vseh socialnih partnerjev in javnosti
glede VZDK.
|
2005–2010
|
5
|
MDDSZ
|
MDDSZ, MOVZDK
|
|
6.4
|
Četrtletno izdajati časnik o dobri praksi pri VZDK.
|
2010
|
5
|
MDDSZ, GZS
|
MDDSZ, GZS, MOVZDK
|
Ugotovljeno je bilo, da je v Sloveniji tveganje na delovnih
mestih, na katerih delavci pridejo v stik s kemikalijami, še vedno precejšnje,
zato je bilo področje varnosti in zdravja pri delu s kemikalijami (v
nadaljevanju: VZDK) izbrano kot prednostno za pripravo NPKV.
Ključna izhodišča za izboljševanje stanja na tem področju so
navedena v Resoluciji o Nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu (v
nadaljevanju: ReNPVZD), ki je
bila pripravljena na podlagi 4. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (v
nadaljevanju: ZVZD) in
sprejeta decembra 2003. ReNPVZD določa splošne cilje in ukrepe za razvoj
področja varnosti in zdravja pri delu, ki veljajo tudi za delo s kemikalijami,
in hkrati področje varnosti in zdravja pri delu s kemikalijami (zlasti
rakotvornimi snovmi) določa za prednostno pri nadaljnji obravnavi. Namen
ReNPVZD je varovanje življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca,
preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni ter okvar zdravja v zvezi z
delom.
Na splošno področje varnosti in zdravja pri delu obsega
pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev. Delavci upravičeno pričakujejo,
da jim bo zagotovljeno zdravju neškodljivo delovno okolje, kar je pri delu s
kemikalijami še posebno pomembno, in socialna varnost ob začasni ali trajni
nezmožnosti za delo. Delodajalci pa si želijo visoko produktivne in zdrave
delavce, s katerimi bi imeli čim manj neposrednih in posrednih stroškov zaradi
njihove zmanjšane delovne zmožnosti. Nacionalno gospodarstvo je odvisno od
razpoložljive delovne sile in od tega, koliko stroškov ima z zdravljenjem
poškodovanih in obolelih delavcev ter zavarovalniškimi zahtevki. Družba kot
celota se lahko razvija in napreduje le v tesni odvisnosti od produktivnosti
gospodarstva. Po statističnih podatkih je bilo v Sloveniji leta 2004 v kemijski
industriji v ožjem smislu ter v proizvodnji plastike in gume zaposlenih 25.424
ljudi. Ob tem je treba upoštevati, da se nevarne kemikalije bolj ali manj
uporabljajo tudi v večini drugih vrst proizvodnje in obrti, kakor tudi v
kmetijstvu, zato je število zaposlenih, ki imajo na delovnem mestu opravka s
kemikalijami, še mnogo večje.
S tehnološkim in organizacijskim napredkom proizvodnje po
svetu se je korenito spremenil odnos do zagotavljanja varnosti in zdravja pri
delu kot bistvenega elementa ekonomike, saj posledice poškodb pri delu in
poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom zmanjšujejo poslovni uspeh
podjetij in splošno blaginjo države ter povzročajo invalidnost predvsem pri
aktivni populaciji. Poleg tega ima ozaveščanje delodajalcev in delavcev o
nujnosti varovanja zdravja v podjetju tudi vpliv na varovanje zdravega okolja
nasploh, kar se prav tako odraža na zdravju in blaginji vseh prebivalcev.
Da bi na delovnih mestih s kemikalijami čim prej prišlo do
pozitivnih sprememb, so s pomočjo priporočil projekta Phare "KV 1"
nekateri od ciljev, ki jih podaja ReNPVZD, v okviru NPKV razviti do ravni
operativnega programa.
Znotraj zakonodajnega okvira EU je treba omeniti vsaj tri
skupine direktiv, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu s kemikalijami:
Prvi sklop obsega direktive, ki se povezujejo z
okvirno direktivo 89/391/EGS o varnosti in zdravju pri delu iz leta 1989. Zelo
pomembna sorodna direktiva 98/24/ES iz leta 1998 v splošnem obravnava
kemikalije na delovnem mestu, direktiva 90/394/EGS pa rakotvorne in mutagene
snovi na delovnem mestu.
Poleg tega je Evropska komisija izoblikovala program o
varovanju delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti nevarnim kemijskim
snovem. Cilj
je zaščititi delavce in omejiti njihovo izpostavljenost na delovnem mestu, kjer
pridejo v stik s kemikalijami.
Drugi sklop zajema tisti del pravnega reda EU, ki
posredno vpliva na kakovost varovanja delavca na delovnem mestu (npr.
zdravstveni pregledi delavcev, zdravstveno varstvo, zavarovanje, dajanje
kemikalij v promet, ocena tveganja, ki ga povzročajo kemikalije, večje kemične
nesreče itn.).
Direktivi v zvezi z
razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (67/548/EGS) in
pripravkov (1999/45/ES), direktiva 91/155/ES o varnostnih listih in direktiva
76/769/EGS o prepovedih in omejitvah prometa ter uporabe nekaterih nevarnih
snovi in pripravkov so prav tako ključnega pomena za organizacijo varnega dela
s kemikalijami. Oznake na etiketi opozarjajo na nevarne lastnosti kemikalij ter
obveščajo o ključnih preventivnih ukrepih in ukrepih ob nezgodi. Varnostni list
je izčrpen vir podrobnejših varnostnih informacij v zvezi s kemikalijo in je
namenjen poklicnim uporabnikom, saj se na njegovi podlagi pripravijo navodila
delavcem za varno delo. Osmo poglavje varnostnega lista govori o nadzoru
izpostavljenosti pri delu in priporoča osebno varovalno opremo, četrto poglavje
pa podaja ukrepe za pravilno izvajanje prve pomoči ob nezgodi oziroma
zastrupitvi. Vendar velja opozoriti, da kakovost varnostnih listov v splošnem
še ni povsem zadovoljiva. Neupoštevanje prepovedi in omejitev kemikalij prav
tako pomeni za delavce dodatno tveganje.
Tretji sklop predstavljajo številni drugi
ukrepi, ki so bili poleg zgoraj omenjenih predpisov v zadnjih nekaj
letih sprejeti na ravni EU ali pa bodo v bližnji prihodnosti uvedeni. Kot
najpomembnejšo je treba tudi na tem področju omeniti novo evropsko kemijsko
strategijo REACH, čeprav bo preteklo še kar nekaj časa, da se bodo pokazali
pričakovani rezultati. Po predvidevanju bo REACH občutno prispeval k
učinkovitejšemu izvajanju obstoječe zakonodaje v zvezi z varnostjo in zdravjem
pri delu, saj bodo lastnosti nevarnih kemikalij postopoma bolje raziskane,
verjetno pa bodo identificirane kemikalije, za katere se danes še ne ve, da
lahko predstavljajo zdravstveno tveganje za delavce. Posebna pozornost bo
posvečena snovem, ki povzročajo posebno tveganje (npr. rakotvorne, mutagene
snovi in snovi, strupene za razmnoževanje skupin 1 in 2, ipd.). Zanje bo v
okviru REACH zahtevana podrobna ocena tveganja in avtorizacija. Dokazovanje, da
je tveganje sprejemljivo in da je mogoče zagotoviti ustrezne ukrepe za njegovo
preprečevanje in zmanjševanje, bo dolžnost industrije, na podlagi vsega tega pa
bo treba za vsak posamezen namen uporabe pridobiti avtorizacijsko dovoljenje.
Z uvedbo REACH bodo zaradi novih spoznanj številne kemijske
snovi glede na to, kako nevarne so, ponovno razvrščene ali prvič razvrščene kot
nevarne. Za snovi, ki se dajejo v promet, bo v splošnem na voljo več
informacij. Ker bodo morali uporabniki v distribucijski verigi določene podatke
sporočati po tej verigi navzgor, naj bi REACH prispeval k vsesplošnemu zbiranju
podatkov o izpostavljenosti kemikalijam in bo tako igral poglavitno vlogo tudi
pri izboljšanju varnostnih listov. Prispeval bo tudi h kakovosti ocen tveganja
za delovna mesta, kjer pridejo delavci v stik s kemikalijami. Marca 2003 je
Evropska komisija izdala poročilo o študiji z naslovom Ocena vpliva nove
kemijske politike REACH na zdravje pri delu. Kljub
še obstoječim negotovostim študija ugotavlja, da bo REACH zlasti z avtorizacijo
trenutno nepoznanih rakotvornih, mutagenih snovi in snovi, strupenih za
razmnoževanje (CMR), bistveno vplival na zmanjšanje negativnih učinkov na
zdravje na delovnem mestu ter tako prinesel občutno gospodarsko korist.
Poleg tega bo tudi spremenjena zakonodaja, ki ureja
razvrščanje in označevanje kemikalij, saj bo leta 2008, predvidoma sočasno z
REACH, uveden enoten svetovni sistem razvrščanja GHS, ki bo združil oznake
glede nevarnosti kemikalij za dajanje v promet, oznake glede nevarnosti za
prevoz, močno pa bo posegel tudi v varnostne znake kot opozorila za nevarnost
na delovnem mestu in napotke za varno delo.
Leta 1999 je bil v Sloveniji sprejet nov ZVZD, ki določa splošne zahteve za vse panoge
in je podlaga za prenos pravnega reda ES s tega področja v slovensko zakonodajo.
Decembra 2003 je bila na podlagi 4. člena ZVZD sprejeta
ReNPVZD, ki se opira na konvencijo Mednarodne organizacije za delo št. 155 o
varnosti in zdravju pri delu in delovnem okolju. ReNPVZD prinaša tudi širši
opis celotnega sklopa pripadajoče zakonodaje. Jasno je, da v tem programu
navedeni cilji in ukrepi veljajo kot osnova tudi za delo s kemikalijami, vendar
je treba to področje dodatno poglobljeno obdelati, k čemur bo prispeval NPKV.
Glavni podzakonski akt, sprejet na podlagi ZVZD, ki ureja VZDK,
je Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti
kemičnim snovem pri delu. Ta pravilnik v slovenski pravni red prenaša direktivo
98/24/ES (vključno z določbami o mejnih vrednostih kemijskih snovi v delovnem
okolju). 11. člen omenjenega pravilnika in njegova priloga III o obveznih
bioloških mejnih vrednostih, ki jih je treba upoštevati pri zdravstvenih
pregledih delavcev, sta začela veljati 31. 12. 2005. Poleg omenjenega
pravilnika je za VZDK ključnega pomena še Pravilnik o varovanju delavcev pred
tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem. Drugi pomembnimi
predpisi v zvezi z VZDK so prikazani v preglednici 4.
Preglednica 4: Slovenski predpisi,
pomembni za varnost in zdravje pri delu s kemikalijami
|
1. Zakon o delovnih
razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02)
|
|
Pravilnik o varovanju
zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb (Ur. l. RS, št. 82/03)
|
|
Pravilnik o varovanja
zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter
doječih delavk (Ur. l. RS, št. 82/03)
|
|
2. Zakon o varnosti
in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št.
56/99, 22/01, 64/01)
|
|
Resolucija o nacionalnem
programu varnosti in zdravja pri delu (Ur. l. RS, št. 126/03)
|
|
Pravilnik o varovanju
delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Ur.
l. RS, št. 100/01, 39/05)
|
|
Pravilnik o varovanju
delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim
snovem (Ur. l. RS, št. 101/05)
|
|
Praktične smernice za
delo z nevarnimi kemičnimi snovmi (Ur. l. RS, št. 50/03)
|
|
Pravilnik o varovanju
delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Ur. l. RS,
št. 93/05)
|
|
Pravilnik o zahtevah za
zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur. l. RS, št.
89/99, 39/05)
|
|
Pravilnik o osebni
varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (Ur. l. RS, št. 89/99,
39/05)
|
|
Pravilnik o varnosti in
zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur. l. RS, št. 101/04)
|
|
3. Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o
ugotavljanju skladnosti (Ur. l. RS, št. 99/04 (uradno prečiščeno besedilo
- UPB1))
|
|
Pravilnik o osebni
varovalni opremi (Ur. l. RS, št. 29/05)
|
|
|
|
Pravilnik o
usposabljanju in preverjanju znanja delavcev, ki ravnajo z nevarnimi
kemikalijami (Ur. l. RS, št. 22/01)
|
|
5. Zakon o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št.
100/05 (uradno prečiščeno besedilo - UPB2))
|
|
Nacionalni program
zdravstvenega varstva Republike Slovenije - zdravje vse do leta 2004 (Ur. l.
RS, št. 49/00)
|
Kot poseben mehanizem za doseganje hitrejših pozitivnih
premikov na tem področju je treba omeniti Praktične smernice za delo z
nevarnimi kemičnimi snovmi. Ta dokument "mehkega prava" prinaša vrsto
koristnih in uporabnih napotkov za praktično razumevanje zakonodaje kot take in
spodbuja varno obnašanje na delovnem mestu. Glede na število pohval je mogoče
oceniti, da je ciljna publika (delavci, delodajalci) smernice sprejela z
navdušenjem. Njihovo splošno mnenje je, da so tovrstne praktične smernice za
razvoj varnega obnašanja pri vsakdanjem delu dosti bolj koristne kakor sama
zakonodaja. Iz teh izkušenj je mogoče ugotoviti, da bi bilo treba pripravo
praktičnih smernic oziroma kodeksov ravnanja razširiti še na druga področja.
V širšem smislu je za razvoj varnosti in zdravja pri delu
pomembno tudi uvajanje standardov kakovosti v podjetjih.
Kakor je omenjeno v poglavju 3.3.1
Pravni red Evropske unije, je enako pomembna zakonodaja o razvrščanju,
pakiranju in označevanju, varnostnem listu ter prepovedih in omejitvah.
Slovenski pravilniki, ki so usklajeni s pripadajočimi direktivami za ta področja,
so bili sprejeti na podlagi ZKem.
Druga zakonodaja, ki prav tako vpliva na obravnavano
področje, zajema zdravstveno varstvo ter zdravstveno in invalidsko zavarovanje,
podrobneje pa je obdelana v ReNPVZD.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (v
nadaljevanju: MDDSZ) je ministrstvo, odgovorno za razvoj varnosti in zdravja
pri delu. Nekatere njegove pristojnosti pa so povezane tudi z Ministrstvom za
zdravje (MZ) in organi v njegovi sestavi. Poleg tega obstajajo številni drugi
vladni in nevladni resorji, ki se ukvarjajo s tem področjem in lahko znatno
prispevajo k izboljšanju stanja v praksi. Zato je nujno potrebno skladno
medresorsko delovanje.
Status
Urada za varnost in zdravje pri delu, ki je v preteklosti deloval v okviru
MDDSZ, se je z reorganizacijo vladnih resorjev spremenil, saj ta urad od
1.1.2004 ni več organ v sestavi MDDSZ, temveč je iz njega nastal oddelek MDDSZ.
Ta zdaj nadaljuje delo urada iz preteklih let – pospešeno usklajevanje
slovenske zakonodaje v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu s pravnim redom
EU.
Inšpektorat RS za delo (IRSD),
ki deluje v sestavi MDDSZ, opravlja nadzor nad izvajanjem zakonov, ki urejajo
delovna razmerja ter varnost in zdravje pri delu. Potreba po nadaljnji krepitvi
zmogljivosti IRSD in znanja tam zaposlenih inšpektorjev je že omenjena v
ReNPVZD. Projekt Phare "KV 1" je konec leta 2002 prišel do enakih
ugotovitev, hkrati pa je bilo predlagano, da je treba število zaposlenih na
IRSD, ki opravljajo nadzor nad izvajanjem zakonov na področju dela s
kemikalijami, z notranjimi prerazporeditvami ali novimi zaposlitvami povečati.
S tem v zvezi je treba poglobiti in razširiti tudi znanje inšpektorjev o
toksikoloških učinkih kemikalij in o drugih zadevah, pomembnih za varovanje zdravja
delavcev. Zato je v projektu Phare "KV 2", posebej za nadzor delovnih
mest, povezanih s kemikalijami, predvideno tudi usposabljanje inšpektorjev za
delo z vidika ocene izpostavljenosti in ocene tveganja.
Omeniti je treba tudi IS in
OCKI, ki se zavzemata za izboljšanje sodelovanja med inšpekcijskimi organi, da
bi se povečala učinkovitost nadzora na celotnem področju kemijske varnosti, ta
pa vključuje varno delo s kemikalijami.
Tudi Ministrstvo za zdravje (MZ)
je skupaj z Zdravstvenim inšpektoratom RS (ZIRS) povezano z varnostjo in
zdravjem pri delu, posebno kar zadeva zdravstvene vidike. MZ nadzira varovanje
zdravja delavcev, izvaja upravni nadzor nad zakonitostjo dela zdravstvenih
zavodov in zasebnih zdravstvenih delavcev. Ob ugotovljenih nepravilnostih
odloča o ustreznih ukrepih, pripravlja izvedbene predpise za izvajanje
posameznih ukrepov v skladu z zakonodajo, dodeljuje koncesije za izvajanje
posameznih dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem zdravja pri delu, vodi izvajanje
programov zdravja pri delu, ki so skupnega nacionalnega pomena in je nosilec
politike varovanja zdravja, zlasti politike varovanja zdravja delavcev. Na
nacionalni ravni vodi in usklajuje dejavnosti v zvezi s promocijo zdravja za
vodilno osebje in delovno populacijo.
MZ/URSK ni za varstvo delavcev
pred kemikalijami odgovoren neposredno, pač pa posredno, s svojo splošno vlogo
pri zagotavljanju kemijske varnosti. Inšpektorji za kemikalije, ki delujejo v
okviru MZ/URSK so med drugim odgovorni predvsem za nadzor pravilnosti
razvrstitev, pakiranja in označevanja nevarnih kemikalij ter varnostnega lista,
upoštevanja prepovedi in omejitev prometa ter uporabe nekaterih nevarnih snovi
in podobno. MZ/URSK vodi seznam pravnih in fizičnih oseb, ki proizvajajo
nevarne kemikalije, opravljajo promet z njimi ali uporabljajo posebno nevarne
kemikalije (zelo strupene in strupene), ter zbirko varnostnih listov in
podatkov o nevarnih kemikalijah v prometu v Sloveniji. V njegovi pristojnosti
je tudi ocenjevanje nevarnosti in tveganja, ki ga predstavljajo kemikalije.
Omenjene teme so hkrati izredno pomembne za varnost in zdravje pri delu s
kemikalijami, kajti pravilno posredovane informacije o nevarnosti in tveganju, ki
ga povzročajo kemikalije, so predpogoj za uvedbo primernih varstvenih ukrepov
na delovnih mestih s kemikalijami.
Druge institucije, povezane z
varnostjo in zdravjem pri delu:
Na podlagi 46. člena ZVZD izda
minister za delo pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku
(izvajalcu strokovnih storitev), če izpolnjuje kadrovske, organizacijske,
tehnične in druge pogoje, dovoljenje za opravljanje naslednjih strokovnih
nalog:
–
opravljanje periodičnih preiskav kemijskih,
fizikalnih in bioloških škodljivosti v delovnem okolju,
–
opravljanje periodičnih pregledov in preizkusov
delovne opreme,
–
izdelovanje strokovnih podlag za izjavo o varnosti,
–
pripravljanje in izvajanje usposabljanja delavcev
za varno delo.
Storitve strokovnih izvajalcev
glede VZDK v nekaterih segmentih še niso dovolj kakovostne in poenotene.
Pomanjkljivo je zlasti njihovo znanje pri izdelavi ocene tveganja za delovno
mesto s kemikalijami, zato bo treba pripraviti praktične smernice in
organizirati usposabljanje.
Poleg zgoraj omenjenih izvajalskih
organizacij opravljajo strokovne naloge varnosti pri delu strokovni delavci,
zaposleni pri delodajalcu, ki jim zaupa te naloge v obsegu in na način, določen
v ZVZD in v na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih aktih.
Vloga preostalih institucij,
povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu, ki so navedene v nadaljevanju, je
natančneje opisana v ReNPVZD:
–
Svet za varnost in zdravje pri delu,
–
Zbornica varnosti in zdravja pri delu,
–
visokošolski zavodi (katedra za varstvo pri delu),
–
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in
športa,
–
Razširjeni strokovni kolegij (RSK) za medicino
dela, prometa in športa,
–
Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije
(ZDVIS),
–
Združenje za medicino dela, prometa in športa.
Kemikalije se uporabljajo v najširšem spektru gospodarskih
dejavnosti: v bazični kemični industriji, kjer so nevarne kemikalije tudi
končni izdelki, v proizvodnji nenevarnih izdelkov (npr. pohištvo, tekstil,
plastika, metalurgija, papir, barve, gospodinjski aparati, računalniki...) in v
številnih obrtnih dejavnostih (npr. v mehaničnih delavnicah, pri galvanizaciji,
v kemičnih čistilnicah, pri lakiranju, v analitičnih laboratorijih, pri
frizerjih, kmetovalcih ter številnih drugih uporabnikih in proizvajalcih). Zato
je mogoče trditi, da je vzpostavitev učinkovitega sistema za zagotavljanje
varnosti in ohranjanje zdravja pri delu s kemikalijami izredno pomembna.
Nedavna raziskava stanja varnosti in zdravja pri delu s
kemikalijami v EU je pokazala, da ima 16 % delavcev opravka z nevarnimi
kemijskimi snovmi in izdelki ter da jih je 22 % izpostavljenih strupenim hlapom.
Delavci, proizvajalci kemijskih
snovi ter pripravkov in proizvodov, ki te snovi vsebujejo ali za izdelavo
katerih se te uporabljajo, in tisti, ki imajo z njimi v distribucijski verigi
opravka, kemikalijam pri opravljanju vsakdanjega dela niso nujno tudi
izpostavljeni. Pri nepravilni uporabi oziroma pri neupoštevanju primernih
preventivnih ukrepov pa lahko pride do neposrednega ali posrednega, bodisi enkratnega
bodisi ponavljajočega ali podaljšanega stika s kemikalijami. To pa je prvi
pogoj za nastanek različnih takojšnjih ali poznejših (odloženih), s kemijsko
snovjo povezanih zdravstvenih posledic. Kakšni so negativni učinki kemikalij na
zdravje, je torej med drugim odvisno od količine kemikalije, ter pogostnosti in
načina izpostavljenosti posameznika.
Zato zakonodaja vse bolj zahteva
uporabo ukrepov za preprečevanje izpostavljenosti. To so predvsem različni
tehnični ukrepi (npr. zaprti sistemi, prezračevanje) in osebna zaščitna oprema,
s katerimi se da zmanjšati možnost stika z nevarnimi snovmi. Podatki o
izpostavljenosti kažejo, da se je v EU v zadnjih desetletjih izpostavljenost,
ki povzroča negativne učinke kemičnih snovi na zdravje delavcev, postopno
zmanjševala.
Nekatere poklicne bolezni (npr. rak) so največkrat posledica
več hkrati delujočih vzrokov. Izpostavljenost kemikalijam je lahko
najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na nastanek bolezni, lahko pa k tej
pripomore skupaj z drugimi faktorji tveganja in okoljskimi in družbeno -
ekonomskimi vplivi. Narava tovrstnih "mnogovzročnih" bolezni poraja
dodatno negotovost, vendar bi bilo kot kaže teh bolezni lahko kljub vsemu manj,
če bi se več pozornosti namenilo kemijskim snovem, za katere je znano, da takšne
učinke skupaj z drugimi faktorji tveganja lahko povzročijo.
Kot posledica družbenih sprememb
v zadnjih letih, ki so povzročile razpad velikih sistemov ter hitrega razvoja
majhnih in srednje velikih podjetij, je nastala potreba po posodobitvi sistema varnosti
zdravja pri delu in njegovi prilagoditvi sodobnim razmeram tržnega
gospodarstva. Podjetja z manj zaposlenimi in manjšim prometom zaradi finančnih
ovir težko zadostijo zahtevam zakonodaje, kar je pri delu s kemikalijami še
posebno kočljivo.
Hkrati je v teh podjetjih v
uporabi vedno več kemikalij, bodisi po raznovrstnosti bodisi po količini,
njihove nevarne lastnosti pa večinoma še niso popolnoma poznane (spoznavna
negotovost). Tudi če podatki o lastnostih posamezne kemikalije obstajajo, iz
različnih razlogov dostikrat niso na razpolago tistemu, ki jih potrebuje. Zato
je tveganje na delovnem mestu težko pravilno oceniti ter uvesti primerne ukrepe
za njegovo preprečevanje in zmanjševanje. Spoznavna negotovost je vzrok za
precej omejeno učinkovitost direktiv EU in nacionalne zakonodaje, čeprav je
očitno, da se stanje glede varnosti in zdravja pri delu po uvedbi zadnjega
sklopa evropskega pravnega reda s tega področja v državah članicah EU kljub
vsemu izboljšuje. Predvidoma se bo zaradi uvedbe nove evropske kemijske
strategije REACH občutno izboljšalo poznavanje lastnosti posameznih nevarnih
snovi, kar bo bistveno vplivalo tudi na varnost in zdravje pri delu s
kemikalijami.
Dodatni vidiki, ki povečujejo tveganje in jih je treba
prednostno upoštevati pri izboljševanju varnosti in zdravja pri delu s
kemikalijami, so:
–
novi načini zaposlovanja (delni delovni čas,
začasno delo, delo na daljavo), saj takšni delavci ponavadi niso dovolj
usposobljeni za delo s temi snovmi,
–
starajoča se delovna populacija (dodatno tveganje
zaradi podaljševanja delovne dobe).
Možna kazalnika, s katerima lahko spremljamo stanje varnosti
in zdravja pri delu s kemikalijami, sta število poškodb pri delu in število dni
bolniškega dopusta zaradi tega dela. Po podatkih Evropske agencije za varnost
in zdravje pri delu so izpostavljeni še posebno visokemu tveganju zaradi
kemijskih snovi delavci v naslednjih dejavnostih: 24 – proizvodnja kemikalij,
kemičnih izdelkov in umetnih vlaken, 23 – proizvodnja koksa, naftnih derivatov
in jedrskega goriva, 25 – proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas ter
uporaba kemikalij v kmetijstvu. Pri delu v teh dejavnostih kemične snovi
povzročajo ponavadi največ poškodb in obolenj.
Kakor prikazuje slika 7, se v Sloveniji v zadnjih nekaj
letih število poškodb pri delu v zgoraj omenjenih dejavnostih vsako leto
zmanjšuje (pozitivni trend). Največji odmik po številu poškodb v dejavnostih
23, 24 in 25 od slovenskega povprečja za vse dejavnosti je bil leta 1999 (v
omenjenih dejavnostih je bilo na 1000 zaposlenih 38,2 poškodbe, povprečje za
vse dejavnosti pa je bilo 29,0). Leta 2002 se je v dejavnostih 23, 24 in 25
število poškodb na 1000 zaposlenih izenačilo s slovenskim povprečjem za vse
dejavnosti (vrednost 27,1).
Slika 7: Število poškodb pri delu na
1000 zaposlenih v dejavnostih 23, 24 in 25 v primerjavi z vsemi dejavnostmi v
letih 1999–2002 v Sloveniji
Skupno število poškodb zaradi dela s kemikalijami v vseh
dejavnostih skupaj se prav tako zmanjšuje. Število je od leta 1999, ko jih je
bilo 940, postopoma upadlo na 749 v letu 2002 (slika 8).
Slika 8: Delež posameznih poškodb pri
delu zaradi delovanja kemičnih snovi v vseh dejavnostih v letih 1999–2002 v
Sloveniji
Najpogostejša poškodba pri delu zaradi izpostavljenosti
kemičnim snovem je opeklina kože zaradi delovanja kislin ali baz. Delež takšnih
poškodb je bil v zadnjih štirih letih 70,7 do 78,5 %, kar predstavlja približno
tri četrtine poškodb pri delu zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem. Na
drugem mestu so opekline očesa zaradi delovanja kislin ali baz. Delež takšnih
poškodb je bil v zadnjih štirih letih od 16 do 19,8 %. Nato sledi zastrupitev –
delež teh poškodb je od 1 do 3,9 %, odvisno od posameznega leta, najmanj pa je
primerov zaužitja, saj je delež teh poškodb v zadnjih štirih letih od 0 do 0,4
%.
Slika 9: Delež posameznih poškodb pri
delu zaradi delovanja kemičnih snovi v vseh dejavnostih za leto 2002 v
Sloveniji
V treh dejavnostih, v katerih je izpostavljenost kemičnim
snovem največja, (dejavnosti 23, 24 in 25) je v zvezi s poškodbami in
boleznimi, ki jih povzročajo kemikalije, opaziti odmike navzgor od slovenskega
povprečja, saj se v teh dejavnostih srečamo z večjim številom izgubljenih dni
na zaposlenega delavca, kar je razvidno iz slike 4. Vendar je tudi tukaj opaziti
upadanje, saj je bilo v letu 1999 število izgubljenih dni na zaposlenega 18,6
dneva, potem pa se je začelo zmanjševati in približevati povprečnemu številu
izgubljenih dni na zaposlenega v vseh dejavnostih. V letu 2002 je bilo tako
število izgubljenih dni na zaposlenega v omenjenih treh dejavnostih 17,3 dneva,
v vseh dejavnostih pa 17,2 dneva.
Slika 10: Število izgubljenih dni na
zaposlenega v dejavnostih 23, 24 in 25 v primerjavi s številom izgubljenih dni
v vseh dejavnostih v letih 1999–2002 v Sloveniji
Znano je, da je med poklicnimi boleznimi in boleznimi v
zvezi z delom v dejavnostih, pri katerih so delavci v stiku z nevarnimi
kemičnimi snovmi, največ kožnih bolezni in bolezni dihal, zlasti alergij.
V dejavnostih 23, 24 in 25 je bilo v letih 1999 do 2002 več
izgubljenih dni zaradi kožnih bolezni kakor v vseh dejavnostih, vendar se je z
leti to število zmanjševalo in doseglo raven slovenskega povprečja za vse
dejavnosti, kar je razvidno iz slike 11.
Slika 11: Število izgubljenih dni zaradi
kožnih bolezni na zaposlenega v dejavnostih 23, 24 in 25 v primerjavi z vsemi
dejavnostmi v letih 1999–2002 v Sloveniji
Podoben trend je opaziti pri preučevanju izgubljenih dni
zaradi bolezni dihal. V dejavnostih 23, 24 in 25 je število izgubljenih dni
zaradi bolezni dihal višje kakor v vseh dejavnostih skupaj, kljub temu pa je
opaziti upadanje in približevanje povprečnemu številu izgubljenih dni zaradi
bolezni dihal, kar je razvidno iz slike 12.
Slika 12: Število izgubljenih dni zaradi
bolezni dihal na zaposlenega v dejavnostih 23, 24 in 25 v primerjavi z vsemi
dejavnostmi v letih 1999–2002 v Sloveniji
Čeprav je analiza poškodb pri delu in bolniškega dopusta v
dejavnostih kemijske industrije zajela le nekaj let, je glede na vse omenjene
podatke mogoče ugotoviti, da je opaziti upadanje števila poškodb pri delu, pa
tudi izgubljenih dni na zaposlenega zaradi kožnih bolezni in boleznih dihal.
Kljub temu stanje še ni povsem zadovoljivo. Poškodbe z jedkimi kemičnimi
snovmi, predvsem opekline očesa, ki imajo lahko za delavce zelo hude in trajne
posledice, so glavne vrste poškodb v kemijski industriji, to pa je jasno
znamenje delodajalcem in delavcem, da je treba ustrezno preventivno ukrepati.
Predlagani ukrepi so razvidni iz poglavja 3.7. Uresničljivost predlaganih ukrepov.
V Sloveniji sta se v zadnjih nekaj letih področji varnosti
in zdravja pri delu ter poklicne medicine razvijali ločeno in neodvisno drugo
od drugega, pristojnosti pa so bile porazdeljene med dve ključni ministrstvi
(MZ in MDDSZ). Prve povezave med področjema so bile določene v Zakonu o
varnosti in zdravju pri delu, ki je prinesel institucionalno podlago za večjo
medresorsko usklajevanje glede varnosti in zdravja pri delu (javne uprave,
inšpekcije, poklicnih svetovalcev, medicine dela, izobraževalnih in
raziskovalnih ustanov itn.). Kljub vsemu bi bilo na področju VZDK treba
vzpostaviti učinkovitejše mehanizme vsesplošnega sodelovanja in povezovanja,
kar bi bilo mogoče izvesti prek stalnega Medresorska odbora za varnost in
zdravje pri delu s kemikalijami (MOVZDK), ki bi deloval v okviru MKKV. Naloga
MOVZDK naj bi bila usklajevanje dela ministrstev in vseh drugih institucij, ki
so povezane s področjem VZDK, načrtovanje nadaljnjih prednostnih dejavnosti in
strategij na tem področju, pa tudi pospeševanje izvajanja nacionalnega
programa.
Zaradi skupne odgovornosti za varnost in zdravje pri delu se
je nujno osredotočiti na dosledno izvajanje predpisov, ki to področje urejajo,
pa tudi na ukrepe, ki bodo delodajalce spodbujali k zagotavljanju boljših
delovnih razmer od teh, ki jih kot minimum zahtevajo predpisi. Ta cilj je
mogoče doseči s prepričanjem, da varno in zdravo delo prinaša podjetjem dobre
poslovne rezultate.
Kakor je omenjeno v poglavju, ki obravnava zakonodajo, bo
tudi na tem področju uvedba REACH in GHS prinesla mnoge spremembe.
Osnovni cilji varnosti in zdravja pri delu s kemikalijami,
ki izhajajo iz splošnih ciljev, določenih v ReNPVZD, so:
VZDK 1: Zmanjšanje števila in
resnosti (teže) poškodb pri delu s kemikalijami.
VZDK 2: Zmanjšanje števila
vzrokov za poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom s kemikalijami.
VZDK 3: Krepitev zdravja
delavcev, ki delajo s kemikalijami.
Kot je razvidno iz programa ukrepov, so v NPKV ti trije
splošni cilji obravnavani z vidika varnosti in zdravja pri delu s kemikalijami.
Velika večina predlaganih ukrepov je sestavni del projektov,
kakršni so projekt Phare "KV 2", projekt "TF-KV 3". Ključna pri
izvajanju programa je aktivna vloga vseh deležnikov, delujočih na tem področju,
še posebej pa MDDSZ.
–
padanje števila in zmanjševanje resnosti (teže)
poškodb pri delu s kemikalijami,
–
padanje števila dni, izgubljenih zaradi bolezni,
nastalih pri delu s kemikalijami.
–
aktivna vloga ključnega pristojnega ministrstva –
MDDSZ,
–
zagotovitev ustreznega sofinanciranja na strani
Slovenije,
–
ustanovitev MOVZDK v okviru MKKV in v sodelovanju s
Svetom za varnost in zdravje pri delu,
–
aktivno sodelovanje vseh deležnikov, ki delujejo na
tem področju.
|
