Vodilna misel
Najkasneje
v trenutku, ko do kemijske nesreče pride, se stroški neizvedenih preventivnih
ukrepov in priprav na ukrepanje ob nesreči, v primerjavi s škodo, ki je
nastala, naenkrat zdijo silno majhni.
Programski cilji
KN 1
Zmanjšati verjetnost za nastanek
kemijskih nesreč.
KN 2
Povečati pripravljenost za
učinkovito ukrepanje, zagotoviti primerno sanacijo.
KN 3
Sodelovati z drugimi državami in
mednarodnimi organizacijami
pri vzajemnem preprečevanju in
ublažitvi posledic kemijskih nesreč.
Program ukrepov do leta 2010
|
Temeljni ukrepi za
dosego ciljev
|
Rok
|
Ocena stroškov v mio
SIT
|
Viri sredstev
|
Nosilec
|
|
KN 1: Zmanjšati verjetnost za nastanek
kemijskih nesreč;
|
|
|
Krepitev institucij,
odgovornih za izvajanje zakonodaje, ki se nanaša na kemijske nesreče;
krepitev delovanja OCKI, ki pripravi predlog za izboljšano sodelovanje
inšpektoratov in drugih služb ob nesreči.
|
|
|
|
|
|
|
Izvedba skupnih
inšpekcijskih pregledov v vseh 24 + 39 obratih s tveganjem za nastanek večje
kemijske nesreče.
|
|
|
|
|
|
|
Uvajanje varnejših
alternativ in čistejših/varnejših tehnologij.
Nadaljnje uvajanje
okoljevarstvenih standardov, standardov kakovosti v podjetjih in Programa
odgovorne skrbi.
|
|
|
|
|
|
|
Povezava obstoječih
podatkovnih zbirk o kemijskih nesrečah (vključno s prevozom), pri čemer bo
dostop omogočen vsem pomembnim državnim organom in službam, izboljšati
kakovost poročil o nesrečah.
|
|
|
|
|
|
|
Priprava navodil (npr.
za pripravo in vrednotenje varnostnih poročil, načrtov za zaščito in
reševanje, urejanje prostora ter za komuniciranje podjetij z lokalnim
prebivalstvom glede obstoječega tveganja zaradi kemijskih nesreč ipd.).
|
|
|
|
|
|
|
Dviganje ravni
vsesplošne ozaveščenosti z vidika kemijskih nesreč.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Nakup opreme za
ukrepanje ob nesrečah.
|
|
|
|
|
|
|
Krepitev Centra za zastrupitve
pri Kliničnem centru v Ljubljani.
|
|
|
|
|
|
|
Krepitev toksikološkega
laboratorija Inštituta za sodno medicino pri Medicinski fakulteti Univerze v
Ljubljani.
|
|
|
|
|
|
|
Nakup opreme za mobilne
laboratorije.
|
|
|
|
|
|
|
Izvedba usposabljanja za
uporabo programskega orodja za modeliranje posledic večjih industrijskih
nesreč.
|
|
|
|
|
|
|
Organizacija delavnic in
vaj s študijami primerov možnih kemijskih nesreč.
|
|
|
|
|
|
|
Usposabljanje ključnega
osebja v bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah (krepiti znanja klinične
toksikologije in ukrepanja ob kemijskih nesrečah).
|
|
|
|
|
|
|
Izboljšanje mehanizmov
za zavarovanje tveganja za nastanek kemijske nesreče; izboljšanje izvajanja
načela "onesnaževalec plača".
|
|
|
|
|
|
KN 3: Sodelovati z drugimi državami in mednarodnimi
organizacijami pri vzajemnem preprečevanju in ublažitvi posledic kemijskih
nesreč:
|
|
|
Sodelovanje pri pripravi
in izvajanju mednarodnega posredovanja ob kemijskih nesrečah (npr. v
sosednjih državah).
|
|
|
|
|
Kemijska nesreča je
nenaden nenamerni izpust ali izpostavljenost nevarni snovi
med katero koli fazo njenega življenjskega kroga, ki lahko povzroči takojšnje
ali zapoznele negativne učinke na zdravje človeka, poškodbe ali smrt oziroma
občutno škodo za okolje ali za premoženje.
Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike
Slovenije
opredeljuje kemijske nesreče kot vir ogrožanja nacionalne varnosti.
Količina kemikalij, ki so v Sloveniji v uporabi (v
proizvodnji, obrti, kmetijstvu in drugod), in količina kemikalij, ki se po
Sloveniji ali skoznjo prevažajo oziroma se na njenem ozemlju skladiščijo, je
primerljiva s količino v drugih primerljivih državah. V predhodni medresorski
oceni stanja glede kemijskih nesreč in v
projektu Phare "KV 1" je
bilo ugotovljeno, da je v Sloveniji stanje varstva pred kemijskimi nesrečami
primerljivo s tistim v drugih državah članicah EU. Toda Slovenija je zaradi
raznolikosti ozemlja in svojih geoloških, hidroloških in drugih naravnih
danosti še posebno občutljiva, zato je treba možnosti za nastanek tovrstne
nesreče zmanjševati, hkrati pa povečevati pripravljenost za učinkovito
ukrepanje, če se nesreča kljub temu zgodi.
Zaradi možnih posledic predstavljajo največje tveganje
predvsem proizvodni obrati, v katerih se kemikalije izdelujejo, predelujejo ali
uporabljajo, skladišča kemikalij, prevoz kemikalij v cestnem, železniškem,
letalskem in pomorskem prevozu ter po notranjih plovnih poteh, nazadnje pa tudi
odlagališča odpadkov kemikalij. Najbolj so ogrožene kraške in druge podzemne
vode, morski in drugi občutljivi ekosistemi ter prebivalstvo v strnjenih
naseljih.
Lokacija industrijskih obratov in skladišč, ki so bili
zgrajeni v preteklosti, pogosto ne ustreza sodobnim merilom prostorskega
načrtovanja. V Sloveniji uvajanje čistejših in hkrati varnejših tehnologij ter
zamenjava nevarnejših kemikalij z manj nevarnimi prav tako ne sledi razvoju
dovolj hitro. Tehnične pomanjkljivosti, zastarela tehnologija, nezadostna
varnostna kultura, nepravilna uporaba kemikalij in druge napake pri ravnanju z
njimi (človeški dejavniki) lahko povzročijo nastanek različnih nesreč, kakršne
so eksplozije, požari, razlitja, nevarne reakcije, uhajanje kemikalij v zrak
itd.
Cestno omrežje v Sloveniji tehnično večinoma ni prilagojeno
prevažanju nevarnih kemikalij. Količine nevarnega blaga, ki se v Sloveniji na
leto prepeljejo po cestah in železnicah, so navedene v poglavju 4. Razlogi za pripravo slovenskega nacionalnega programa
za kemijsko varnost v Uvodu NPKV. Poglavitne smeri prevoza dostikrat vodijo
celo po območjih, ki so sicer s posebnimi ukrepi varovana zaradi zagotavljanja
ustrezne pitne vode. Preusmeritev prevoza nevarnih kemikalij s cest na železnico
bi bila ekonomsko in časovno najverjetneje sprejemljiva le za tranzitni prevoz
skozi Slovenijo, ne pa tudi za prevoze z enega konca države na drugega, saj so
razdalje kratke. Poleg tega prevoz nevarnih kemikalij po železnici ni nujno
tudi manj tvegan, saj proge niso povsod ustrezno posodobljene. Ponekod
železnice potekajo ob rekah in po ozkih dolinah, zato je ukrepanje ob nesreči
lahko oteženo, onesnaženje pa se lahko zelo hitro razširi po reki navzdol.
Slovenija ima razmeroma dobro ohranjeno okolje, biološka
raznovrstnost jo umešča celo na drugo mesto v Evropi. Vendar ima kemijska
nesreča na okolje lahko dolgotrajne in celo nepopravljive učinke ter lahko
resno ogrozi zdravje in življenje ljudi. Večje kemijske nesreče se ne dogajajo
pogosto, kar daje varljiv občutek varnosti. Poleg tega se niti ne zavedamo,
kako hude bi bile lahko njene posledice. V Sloveniji je kar nekaj dejavnikov
tveganja, zato kemijske nesreče (tudi večje) niso izključene in je treba
storiti vse, da se preprečijo, in se nanje dobro pripravi. Zaradi vsega
navedenega je pomemben element učinkovitega delovanja tudi organiziranost,
opremljenost in usposobljenost zdravstva, predvsem službe nujne medicinske
pomoči, Centra za zastrupitve pri Kliničnem centru in bolnišnic.
Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami (NPVNDN) z
vidika ravnanja ob nesrečah navaja splošne cilje in ukrepe ter določa, da naj
NPKV naprej podrobneje obravnava varstvo pred nesrečami s kemikalijami.
Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja (ReNPVO)
zajema le velike industrijske kemijske nesreče, ne pa tudi nesreč pri prevozu.
NPKV pa obravnava tako industrijske kemijske nesreče kot tudi kemijske nesreče
pri prevozu in z vidika kemijskih nesreč sledi, dopolnjuje in izpopolnjuje
NPVNDN in ReNPVO. NPKV vsebuje tudi operativni načrt za razvoj področja, v
katerega so vključeni nekateri že prijavljeni projekti, ki jih bo predvidoma
financirala Evropska komisija. Za področje kemijskih nesreč je na vladni in
nevladni strani pristojnih več deležnikov, ki do sedaj med seboj niso najbolje
sodelovali, zato je cilj NPKV takojšen začetek usklajenih medresorskih
dejavnosti za hitrejše praktično izboljšanje varnosti in pripravljenosti na
ukrepanje ob kemijskih nesrečah.
Kemijska nesreča se lahko pripeti v kateri koli fazi
življenjskega kroga kemikalij, zato večinoma vsi pravni akti EU, ki se nanašajo
na varno ravnanje s kemikalijami, neposredno ali posredno vplivajo na kemijske
nesreče. Direktive EU, ki so bile podlaga za nastanek slovenske zakonodaje, so
opisane v poglavju 5.3.2 Zakonodaja v Sloveniji.
Velike industrijske kemijske nesreče
lahko resno ogrozijo prebivalce in okolje, negativni učinki pa se lahko
razširijo tudi na večje območje ali prek meja države. Zato ima Direktiva Sveta
96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v
katere so vključene nevarne snovi (skrajšano: direktiva Seveso II), med
pravnimi akti EU posebno mesto.
Direktiva Seveso II se uporablja za industrijske obrate, v
katerih se nekatere nevarne kemikalije nahajajo v količinah, ki so enake ali
večje od mejnih vrednosti, navedenih v direktivi. Upravljavci teh obratov
morajo izvesti vse potrebne ukrepe, da preprečijo nastanek večjih nesreč ter
omejijo posledice za človeka in za okolje. Izdelati morajo varnostna poročila,
načrte zaščite in reševanja ob nesreči ter pripraviti vse potrebno za ukrepanje
v tem primeru. Direktiva Seveso II obravnava tudi urejanje prostora z vidika
večjih industrijskih kemijskih nesreč.
Prevoz nevarnega blaga je v pravnem redu EU zaradi
spremljajočega velikega tveganja zelo strogo in podrobno urejen. Ureditev
večinoma izhaja iz mednarodnih sporazumov oziroma konvencij o cestnem,
železniškem, letalskem in pomorskem prevozu nevarnega blaga ter o prevozu po
notranjih plovnih poteh. Slovenija je začela urejati in uvajati varnostno
prakso na to področje že pred desetletji ter obenem redno sledi spremembam,
zato je prevoz nevarnega blaga z zakonodajo dobro pokrit.
Prevzem pravnega reda EU na teh področjih je bil uspešen,
vendar praktično izvajanje tako nastale slovenske zakonodaje še ni v celoti
zadovoljivo. Nekateri ključni slovenski predpisi, ki se bolj ali manj
neposredno nanašajo na nesreče s kemikalijami, so razvidni iz preglednice 6. Že
število predpisov v preglednici 6 kaže na kompleksnost, multidisciplinarnost in
zahtevnost tega področja. Vendar pa je slovenskih predpisov, ki posredno
vplivajo na pojavnost kemijskih nesreč v širšem smislu in na njihove posledice,
še mnogo več.
V preglednici 6 na primer niso omenjeni predpisi, ki urejajo
gradnjo objektov, varovanje voda, organizacijo procesov, kakovost naprav in
opreme, požarno varnost, gasilstvo, ugotavljanje skladnosti in splošne varnosti
proizvodov, varnost in zdravje pri delu, usposabljanje, zavarovalništvo in
kaznovalno politiko ter še mnogi drugi, ki so z obravnavanim področjem nedvomno
v povezavi.
Zakon o varstvu okolja ter Zakon o varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami dajeta pravno podlago za sprejem podzakonskih aktov, s
katerimi je bila v slovensko zakonodajo prenesena celotna direktiva Seveso II.
Tako so bile sprejete tri uredbe:
-
Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju
njihovih posledic,
-
Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in
reševanja,
-
Uredba o organizaciji in delovanju sistema
opazovanja, obveščanja in alarmiranja.
Preglednica 6: Ključna slovenska
zakonodaja s področja kemijskih nesreč
|
1. Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 41/04, 20/06)
Novi zakon (ZVO-1): Do
sprejetja novih predpisov ostanejo v veljavi vsi podzakonski predpisi, ki so
bili sprejeti na podlagi ZVO.
|
|
Zmanjševanje tveganja
|
|
Uredba o
preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Ur. l. RS, št.
88/05)
|
|
Uredba o vrstah posegov
v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Ur. l. RS, št.
66/96, 12/00, 83/02, 41/04)
|
|
Navodilo o metodologiji
za izdelavo poročila o vplivih na okolje (Ur. l. RS, št. 70/96, 41/04)
|
|
2. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami (Ur. l. RS, št.
64/94, 33/00, 87/01, 52/02, 41/04, 28/06)
|
|
Zaščita, reševanje in pomoč
|
|
Uredba o vsebini in
izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. l. RS, št. 3/02, 17/02)
|
|
Uredba o organiziranju, opremljanju
in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Ur. l. RS, št. 22/99,
99/99, 102/00, 33/02, 106/02, 21/05, 110/05)
|
|
Uredba o metodologiji za
ocenjevanje škode (Ur. l. RS, št. 67/03, 79/04, 33/05)
|
|
Uredba o merilih za
organiziranje, opremljanje in usposabljanje Civilne zaščite ter drugih sil za
zaščito, reševanje in pomoč (Ur. l. RS, št. 18/96, 22/99)
|
|
Uredba o izvajanju
zaščite, reševanja in pomoči z uporabo zrakoplovov (Ur. l. RS, št. 46/98,
42/05)
|
|
Uredba o graditvi in
vzdrževanju zaklonišč (Ur. l. RS, št. 57/96, 110/02)
|
|
Odredba o merilih za
organiziranje in opremljanje Civilne zaščite (Ur. l. RS, št. 15/00, 88/00,
24/01)
|
|
Odredba o merilih za
opremljanje članov štaba Civilne zaščite Republike Slovenije in štabov
Civilne zaščite regij z oborožitvijo za osebno zaščito (Ur. l. RS, št. 26/00)
|
|
Navodilo o pripravi ocen
ogroženosti (Ur. l. RS, št. 39/95)
|
|
Navodilo o evidenci,
razporejanju in pozivanju Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč (Ur. l. RS, št. 29/96)
|
|
Opazovanje, obveščanje in alarmiranje
|
|
Uredba o organizaciji
in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja (Ur. l. RS, št.
45/97, 5/00)
|
|
Navodilo za obveščanje o
naravnih in drugih nesrečah (Ur. l. RS, št. 42/00, 103/01)
|
|
Posebni znak za
alarmiranje ob neposredni nevarnosti nesreče s klorom (Ur. l. RS, št. 54/98)
|
|
Izobraževalne organizacije
|
|
Pravilnik o pogojih, ki
jih morajo izpolnjevati izobraževalne organizacije, ki izvajajo usposabljanje
s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. l. RS, št. 16/96,
31/97)
|
|
Seznam pooblaščenih
izobraževalnih organizacij za izvajanje usposabljanja s področja varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. l. RS, št. 15/01)
|
|
3.
Zakon o prevozu nevarnega blaga (Ur.
l. RS, št. 79/99, 96/02, 2/04, 101/05)
|
|
Usposobljenost
|
|
Pravilnik o potrdilu o
strokovni usposobljenosti varnostnega svetovalca (Ur. l. RS, št. 11/01)
|
|
Pravilnik o nalogah
varnostnega svetovalca za prevoz nevarnega blaga (Ur. l. RS, št. 88/00)
|
|
Pravilnik o strokovnem
usposabljanju voznikov motornih vozil, s katerimi se prevažajo nevarne snovi
in oseb, ki sodelujejo pri prevozu teh snovi (Ur. l. RS, št. 71/97, 79/99)
|
|
Odredba o določitvi
podjetij za strokovno usposabljanje oseb, ki ravnajo z nevarnimi snovmi in
jih prevažajo, ter o izdaji spričeval (certifikatov) (Ur. l. RS, št. 18/92,
79/99)
|
|
Nadzor
|
|
Pravilnik o enotnih
postopkih nadzora cestnega prevoza nevarnega blaga (Ur. l. RS, št. 108/05)
|
|
Odredba o določitvi
pooblaščenih podjetij za opravljanje pregledov vkrcanega tovora nevarnih
snovi ter izdajo potrdil (Ur. l. RS, št. 50/95, 51/96, 53/96, 59/99, 79/99)
|
|
ADR
|
|
Sklep o objavi prilog A
in B k Evropskemu sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga
(Ur. l. RS, št. 9/03, 66/03, 9/05)
|
|
Kakovost embalaže
|
|
Pravilnik o odobritvi
embalaže za prevoz nevarnega blaga (Ur. l. RS, št. 37/02)
|
|
4. Zakon o zdravstveni dejavnosti (Ur. l. RS, št.
36/04 (uradno prečiščeno besedilo – UPB1), 80/04)
|
|
Nujna medicinska pomoč
|
|
Pravilnik o službi nujne mediciske pomoči (Ur. l. RS, št. 77/96)
|
|
Pravilnik o izvajanju nadzora službe nujne medicinske pomoči (Ur. l.
RS, št. 100/03)
|
|
Pravilnik o minimalnih strokovnih in tehničnih pogojih za delo
reševalne službe (Ur. l. SRS, 31/69, 1/80)
|
Kot je navedeno v poglavju 1.
PREDNOSTNO PODROČJE: CELOVITA MEDRESORSKA ZAKONODAJA (CMZ) S PODROČJA KEMIJSKE
VARNOSTI, je poskusen horizontalni pregled širše medresorske zakonodaje o
tehničnih pogojih za ravnanje s kemikalijami v različnih fazah njihovega
življenjskega kroga pokazal, da je ta zakonodaja neuravnotežena (ponekod zelo
podrobna, ponekod pomanjkljiva) in da obstajajo pravne praznine (manjkajo npr.
tehnični pogoji glede skladišč in organizacije procesov). Taka zakonodaja kot
celota ni dovolj učinkovita, kar je še zlasti pereče z vidika preprečevanja
kemijskih nesreč. Poleg tega bi morala na tem področju zakonodaja sproti
slediti hitremu razvoju tehnike in tehnologije, a ni vedno tako. Glede
tehničnih pogojev v Sloveniji obstaja nekaj predpisov, ki so stari že več
desetletij, a se še uporabljajo, čeprav so vsebinsko sporni. Zato bi bila nujna
normativna preobrazba zakonodaje: podrobne tehnične zahteve ter varnostni in
organizacijski napotki naj se na področjih, ki jih evropski pravni red ne pokriva,
iz osnovne zakonodaje izločijo, zakonodaja pa naj se dopolni z "mehkim
pravom" (standardi, smernice, kodeksi ravnanja…), ki spodbuja varno
ravnanje. To bo po eni strani pripomoglo k boljšemu razumevanju zahtev, ki za
zavezance iz zakonodaje izhajajo, po drugi pa bo omogočilo enotnejše in
učinkovitejše ravnanje inšpektorjev.
Izpolnjevanje obveznosti, izhajajočih iz aktov OECD v zvezi
s kemijskimi nesrečami, je pomembno za kemijsko varnost v Sloveniji in obenem
koristno pri približevanju Slovenije OECD, ki je prednostna naloga in politični
cilj Slovenije. Svet OECD je januarja 2004 sprejel novo Priporočilo o
preprečevanju kemijskih nesreč, o pripravljenosti nanje in o ukrepanju ob njih
(C(2003)221), julija 2004 so izšla Navodila o varnostnih kazalnikih,
junija 2003 pa nova Vodilna načela za preprečevanje kemijskih nesreč, za
pripravljenost nanje in za ukrepanje ob njih.
Nekatere države članice OECD so te dokumente že prevedle v svoje jezike,
koristno bi jih bilo prevesti tudi v slovenščino.
Preglednica 7: Akti OECD s
področja kemijskih nesreč
|
Sklep Sveta OECD o izmenjavi informacij v zvezi z nesrečami, ki lahko
povzročijo škodo tudi onstran meja držav – C(88)84/Final
|
|
Sklep - priporočilo o
posredovanju informacij javnosti in o udeležbi javnosti v procesu odločanja v
povezavi s preprečevanjem nesreč in ukrepanjem ob nesrečah z nevarnimi snovmi
– C(88)85/Final
|
|
Priporočilo o uporabi
načela onesnaževalec plača v povezavi z onesnaženjem zaradi nesreč –
C(89)88/Final
|
|
Priporočilo o celovitem
preprečevanju onesnaženja in o nadzoru nad njim (IPPC) – C(90)164/Final
|
|
Priporočilo o
preprečevanju kemijskih nesreč, o pripravljenosti na ukrepanje in o ukrepanju
ob nesrečah – C(92)1/Final
|
|
Priporočilo Sveta OECD o
preprečevanju kemijskih nesreč, pripravljenosti nanje in o ukrepanju ob njih
– C(2003)221
|
Delovna skupina za kemijske nesreče pri OECD, v kateri ima
Slovenija od leta 1996 status opazovalke, je pripravila tezaver za oceno
tveganja (ogroženosti) v zvezi s kemijskimi nesrečami (t. i. CARAT).
Tezaver vsebuje analizo zakonodaje, navodila za ravnanje v različnih primerih
in terminološki slovarček v zvezi z oceno tveganja oziroma ogroženosti zaradi
kemijskih nesreč, saj je bilo komuniciranje med državami zaradi nedodelanega
izrazja doslej težavno.
Enoten in z EU usklajen sistem poročanja o nesrečah je bil
na ravni OECD uveden leta 2000. Vsaka nesreča, četudi manjša, ali nevaren
dogodek (incident) mora biti podrobno analiziran. Podobne nesreče se namreč
ponavljajo in treba se je učiti iz prejšnjih. Na voljo je sistem OECD za
poročanje o kemijskih nesrečah, izhajajoč iz sistema EU MARS,
ki ga vodi Urad za nevarnosti velikih nesreč pri Evropski komisiji.
OECD je v okviru pilotnega projekt, ki ga vodi Koreja,
razvila model in pripravila navodila za uvedbo celovitega sistema varnosti,
zdravja, varstva okolja in kakovosti v podjetjih, kjer obstaja verjetnost za
nastanek kemijske nesreče (model SHE&Q). S
takim sistemom je mogoče najceneje in najhitreje izboljšati varnost z več
vidikov hkrati, obenem pa povečati kakovost in konkurenčnost podjetja. Omenjeni
sistem bi bil primeren tudi za Slovenijo, še posebno pri črpanju evropskih
strukturnih skladov za uvajanje varnejših in čistejših tehnologij.
Novembra 2001 je Slovenija ratificirala Konvencijo ZN o
čezmejnih učinkih industrijskih nesreč, ki
je bila sprejeta marca 1992, katere
vsebina je prevzeta tudi v pravni red EU. Cilj konvencije je preprečiti velike
industrijske kemijske nesreče s čezmejnim učinkom in zagotoviti ustrezno
pripravljenost nanje, tako da bodo zaščitne in reševalne akcije tudi na
mednarodni ravni kar se da usklajene. V Sloveniji se konvencija izvaja na
podlagi Zakona o varstvu okolja in Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter na njuni podlagi sprejetih podzakonskih predpisih.
Preglednica 8: Mednarodne
konvencije s področja kemijskih nesreč
|
Konvencija o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč
(Ur. l. RS – MP, št. 27/01; začetek veljavnosti v Sloveniji: 8.12.2001)
|
|
Konvencija o presoji
čezmejnih vplivov na okolje (Ur. l. RS – MP, št. 11/98; začetek
veljavnosti v Sloveniji: 20.6.1998)
|
|
Konvencija o
preprečevanju večjih industrijskih nesreč (C174), 1993 (začetek veljavnosti
konvencije: 3.1.1997; Slovenija konvencije še ni ratificirala)
|
|
Sporazum o sodelovanju
pri napovedovanju, preprečevanju in ublažitvi naravnih in tehnoloških
katastrof med Vlado Republike Avstrije, Vlado Republike Hrvaške, Vlado
Republike Madžarske, Vlado Republike Italije, Vlado Republike Poljske in
Vlado Republike Slovenije (Ur. l. RS – MP, št. 3/94 )
|
|
Protokol o
pripravljenosti, odzivanju in sodelovanju pri dogodkih onesnaženja z
nevarnimi in škodljivimi snovmi (protokol je v postopku ratifikacije)
|
Načrtovanje in izvajanje ukrepov varstva pred kemijskimi
nesrečami je v Sloveniji naloženo številnim državnim organom, lokalni oziroma
širši družbeni skupnosti ter pravnim in fizičnim osebam, ki imajo opravka z
nevarnimi kemikalijami. Podrobnosti o splošni vlogi in nalogah raznih
deležnikov (reševalnih ekip ipd.) so opisane v NPVNDN.
Pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z nevarnimi
kemikalijami (upravljavci obratov in naprav, prevozniki), morajo v svoji
obratih in za naprave, ki so v njihovi lasti, zagotoviti varstvo pred nesrečami
s kemikalijami. Leta 2002 je bila v Sloveniji sprejeta zakonodaja, ki določa
obveznosti upravljavcev vseh obratov in naprav, pri katerih obstaja verjetnost
za nastanek večjih kemijskih nesreč. Za obrate z verjetnostjo večjih kemijskih
nesreč so bili uvedeni enaki ukrepi kakor za obrate s primerljivim tveganjem v
drugih državah članicah EU.
Posledice izpustov nevarnih kemikalij v okolje ter požarov
in eksplozij se lahko razširijo tudi na območja, daleč od kraja dogodka. Če so
mogoče posledice večjih razsežnosti, se vključijo intervencijske ekipe lokalnih
skupnosti in države. Te lahko ukrepajo učinkoviteje, če jih upravljavci
obratov oziroma naprav, ki povzročajo tveganje, o slednjem vnaprej in
pravočasno obvestijo. Med upravljavci teh obratov oziroma naprav in lokalno
skupnostjo mora potekati redna in odprta izmenjava informacij, vzpostavljeno
mora biti tesno sodelovanje.
Pristojni organi na državni in lokalni ravni se glede na
informacije, ki jih dobijo od upravljavcev nevarnih objektov in naprav,
pripravljajo na morebitne kemijske nesreče.
Ključni državni organi s pristojnostmi na tem področju so:
Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za obrambo/Uprava Republike
Slovenije za zaščito in reševanje, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za
notranje zadeve in Ministrstvo za promet. Da bi se olajšalo medsebojno
sodelovanje vseh ministrstev in njihovih organov v sestavi ter nevladnih
organizacij v zvezi s kemijskimi nesrečami, je Vlada RS že aprila 1998
ustanovila Medresorsko podkomisijo za nesreče s kemikalijami (MPNK).
Ta je konec leta 1999 pripravila podrobno oceno stanja na tem področju in
smernice za nadaljnji razvoj. Pozneje je delovanje podkomisije zamrlo, zato je
vlada jeseni 2005 ob novem imenovanju MKKV
znotraj nje ustanovila tudi Stalni medresorski odbor za področje kemijskih
nesreč.
Ključna inšpektorata, ki nadzirata izvajanje zakonodaje na
področju kemijskih nesreč, sta Inšpektorat RS za okolje in prostor in
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. V širšem smislu
imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju kemijske varnosti in s tem pri
preprečevanju nesreč s kemikalijami tudi mnogi drugi inšpektorati. Da bi
pospešili njihovo sodelovanje in s tem povečali njihovo učinkovitost, je IS
naložil OCKI, da naj prednostno obravnava prav vidike večjih kemijskih nesreč
(glej poglavje 2. PREDNOSTNO PODROČJE: CELOVITA
KEMIJSKA INŠPEKCIJA (CKI) – IZBOLJŠAN NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONODAJE).
Inšpektorati, sodelujoči v odboru, bodo do konca leta 2010 izvedli celovit
skupni inšpekcijski nadzor v vseh obratih večjega tveganja, ki spadajo pod
direktivo Seveso II. Od tega je bilo za leto 2006 načrtovanih pet takšnih
inšpekcijskih pregledov. Tako bo zagotovljen celovit varnostni pregled v
omenjenih obratih.
Organizirano načrtovanje, vzpostavljanje in preverjanje
pripravljenosti zdravstva na nesreče s kemikalijami je skladno z veljavno
zakonodajo v pristojnosti Ministrstva za zdravje, in sicer njegove Službe za
zdravstveno varstvo v posebnih pogojih. Ta služba usklajuje in spremlja
načrtovanje, organiziranost in pripravljenost zdravstva za ukrepanje in
zagotavljanje opreme za ekipe nujne medicinske pomoči na predbolnišnični in
bolnišnični ravni. Ministrstvo za zdravje zagotovi ustrezne prostore in
kadrovsko zasedbo, usmeritve za delo zdravstvenim zavodom ter poskrbi za
usklajevanje njihovih načrtov in finančnih sredstev za delovanje. Služba nujne
medicinske pomoči izvaja ukrepe za ohranjanje in reševanje življenja ob
kemijskih nesrečah na predbolnišnični ravni. Služba obsega 64 enot, ki so po
celotnem ozemlju Slovenije približno enakomerno razporejene. Za nujno
medicinsko pomoč so najbolj usposobljene tiste enote, ki delujejo regionalno,
poleg njih pa na lokacijah zdravstvenih domov delujejo še manjše enote. Naloge
službe nujne medicinske pomoči so naslednje: izvajanje zdravstvene oskrbe
poškodovancev, triaža in dekontaminacija na terenu, usklajevanje delovanja z
drugimi pristojnimi službami na kraju nesreče in prevoz poškodovanih v bolnišnico.
Splošne bolnišnice so prav tako razporejene regijsko in izvajajo nujne ukrepe
za zdravljenje ob kemijskih nesrečah. Za vse zdravstvene zavode in službe nujne
medicinske pomoči velja, da so za ukrepanje ob kemijski nesreči opremljeni
neustrezno in le delno usposobljeni.
Klinični center – Center za zastrupitve (KC-CZ) v Ljubljani je
bil ustanovljen leta 1973.
Njegovo delovanje je usmerjeno predvsem v redno, vsakdanje klinično zdravljenje
pacientov, ki se zastrupijo z nevarnimi industrijskimi kemikalijami,
fitofarmacevtskimi sredstvi, biocidi in drugimi kemikalijami za splošno
uporabo, zdravili, alkoholom, gobami in drugimi strupenimi rastlinami ali
živalmi itd. Center za zastrupitve oskrbi okoli 300 takih pacientov
na leto. Poleg tega v okviru 24-urne dežurne svetovalno-informativne službe za
zdravnike letno prejme okoli 1200 klicev v zvezi z zastrupitvami. Njegove
dejavnosti so:
-
24-urna svetovalno-informativna služba za
zdravnike,
-
vodenje nacionalnih zalog protistrupov,
-
vzdrževanje registra zastrupitev v Republiki
Sloveniji,
-
dokumentarno-informativna dejavnost (zbiranje,
spremljanje in posodabljanje klinično pomembnih podatkov o zdravju in nevarnih
kemikalijah, hkrati pa razvoju znanosti prilagaja medicinsko doktrino na tem
področju),
-
izobraževanje na področju klinične toksikologije
(letni seminarji),
-
preventivna in raziskovalna dejavnost.
Z vidika medicinskega ukrepanja ob kemijskih nesrečah je KC-CZ ustanova nacionalnega
pomena, vendar bi se moral v ta namen še okrepiti.
Toksikološki laboratorij Inštituta za sodno medicino (ISM)
pri Medicinski fakulteti je edini te vrste v Sloveniji in je referenčni
laboratorij KC-CZ.
Deluje od leta 1946 za potrebe sodnomedicinske in patološke obdukcijske
dejavnosti. Danes izvaja toksikološke preiskave za vso Slovenijo, pri čemer
prevladujejo analize bioloških in humanih vzorcev forenzične toksikologije in klinične
toksikologije ter dokazovanje obstoja psihoaktivnih snovi pri udeležencih v
prometu. Kot
edini toksikološki laboratorij v Sloveniji zagotavlja 24-urno nujno
toksikološko analitsko službo. Na leto naredi okoli 2400
toksikoloških in do 4500 alkoholimetričnih preiskav. Med drugim
toksikološki laboratorij ISM sodeluje z MZ/URSK in izvaja nekatere naloge v
zvezi z ZKem. V okviru svojih zmožnosti ima ISM pomembno vlogo tudi pri
kemijskih nesrečah.
Po Zakonu o prevozu nevarnega blaga, ki se nanaša tudi na
prevoz nevarnih kemikalij, so obvezni posebni tehnični pregledi vozil za prevoz
nevarnega blaga. Vozniki in osebe, ki pri tem prevozu sodelujejo, morajo biti
posebej usposobljeni, embalaža pa preskušena in odobrena. Nadzor nad temi
dejavnostmi se izvaja načrtno, določena pa so tudi podjetja, ki lahko
opravljajo preglede vkrcanega tovora nevarnega blaga in izdajajo potrdila.
Pravne in fizične osebe, ki prevažajo nevarno blago, morajo imeti posebej
usposobljenega varnostnega svetovalca.
Zavod za gradbeništvo Republike Slovenije (ZAG) je
javni zavod in edini v Sloveniji, pooblaščen za preskušanje embalaže za prevoz
nevarnega blaga, vključno z embalažo za nevarne kemikalije. Kakovost embalaže
je zelo pomembna za varnost pri prevozu nevarnega blaga. V projektu Phare
"KV 1" je bila dobavljena manjkajoča oprema, pripravljeni so bili
standardni operativni postopki in izdelan pravilnik o preskušanju tovrstne
embalaže, s čimer je bilo pri ZAG vzpostavljeno preskuševališče in omogočeno
vzajemno mednarodno upoštevanje certifikatov o preskusih, izvedenih na ZAG.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtna zbornica
Slovenije (OZS) in interesna združenja imajo v zvezi z varstvom pred
kemijskimi nesrečami pomembno vlogo – njihova naloga je spodbujati razvoj
varnostne kulture pri svojih članih in jih spodbujati oziroma pomagati pri
doslednem izvajanju zakonodaje. Prav tako naj bi v sodelovanju z Ministrstvom
za gospodarstvo pomagali podjetjem pri uvajanju čistejših in varnejših
tehnologij ter pri nadomeščanju nevarnih kemikalij z manj nevarnimi.
Možna vloga nevladnih organizacij pri vsesplošnem
ozaveščanju in spodbujanju komunikacije v Sloveniji še ni dovolj izkoriščena. Nevladne
organizacije bi lahko pomagale pri vzpostavitvi komunikacije med upravljavci
obratov in naprav oziroma prevozniki, ki na nekem območju povzročajo tveganje
za nastanek kemijske nesreče, in prebivalci tega območja.
Obrati, v katerih se lahko zgodijo kemijske nesreče, so na
ozemlju Republike Slovenije porazdeljeni dokaj enakomerno. Gre za proizvodne in
druge obrate, v katerih se kemikalije uporabljajo, prodajajo ali skladiščijo.
Med najpomembnejše štejejo skladišča naftnih derivatov, plina, proizvodnja
bazičnih nevarnih kemikalij in pripravkov, zdravil, fitofarmacevtskih sredstev
in biocidnih proizvodov, barv, lakov, eksplozivnih snovi in podobnih nevarnih
kemikalij. Pri tem je treba upoštevati uporabo kemikalij v industriji, obrti,
kmetijstvu,
gospodinjstvih in drugje ter odlaganje odpadkov,
saj se posledice nepravilne uporabe ali razlitja lahko štejejo tudi kot
kemijske nesreče manjšega ali večjega obsega, odvisno od njihove razsežnosti.
Obrati se glede na vrsto in količino tam obstoječih nevarnih
snovi razvrstijo na obrate manjšega ali večjega tveganja za okolje. Glede na
merila, določena v nacionalni zakonodaji, je v Sloveniji zdaj 24 obratov
večjega in 39 obratov manjšega tveganja. Ti obrati se zaradi možnosti kemijskih
nesreč obravnavajo kot povzročitelji obremenjevanja okolja, za katere veljajo
posebni okoljevarstveni ukrepi.
Obrati večjega tveganja za okolje morajo poleg izvedbe
splošnih ukrepov pripraviti varnostna poročila. Rok za oddajo teh poročil je
potekel junija 2004. Do januarja 2005 so morali ti obrati pripraviti tudi
načrte za zaščito in reševanje. V skladu s tem morajo organizirati svoje interne
intervencijske ekipe, jih redno uriti in preverjati njihovo pripravljenost, po
potrebi pa sofinancirati pripravljenost zunanjih reševalnih enot na lokalni in
državni ravni. Glavna naloga internih intervencijskih ekip je takojšnje
ustrezno ukrepanje, tako da se posledice nastale nesreče po možnosti preprečijo
ali čimbolj omejijo, še preden prispejo na kraj nesreče lokalne ali državne
reševalne enote.
Novi obrati, v katerih se bodo nevarne kemikalije
proizvajale, uporabljale ali skladiščile, morajo pri načrtovanju upoštevati vse
potrebne ukrepe za preprečevanje nesreč in za zmanjševanje njihovih posledic.
Prepoznavanje teh ukrepov in njihovo upoštevanje pri načrtovanju obratov je
obvezni del postopka, ki omogoča pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja.
Prevoz nevarnega blaga predstavlja precej veliko tveganje,
saj se nesreča pri prevozu kemikalij lahko pripeti tudi v predelih Slovenije z
izredno občutljivimi ekosistemi (nacionalni in naravni parki), na območjih,
pomembnih za vire pitne vode, in v gosto poseljenih predelih, saj tudi čeznje
vodijo cestne in železniške povezave. Poleg tega je kar okoli štiri desetine
slovenskega ozemlja kraškega z značilnim hitrim pronicanjem vode s površja v
globino, kjer so viri pitne vode. Ti so med seboj dostikrat povezani, tako da
jih razlitje kemikalije lahko ogrozi na precej obsežnem območju. Poleg tega se
večina kemikalij v globljih podzemnih slojih zaradi majhnega biološkega
delovanja le počasi razgrajuje.
Količine kemikalij, ki se po Sloveniji ali v tranzitu skozi
njo prevažajo, so velike, vendar so podatki o tem pomanjkljivi, saj kemikalije
z vidika prevoza spadajo v različne razrede nevarnega blaga (glej poglavje 4. Razlogi za pripravo slovenskega nacionalnega
programa za kemijsko varnost v Uvodu). Zato bi bilo smiselno vzpostaviti sistem
za spremljanje količin različnih razredov nevarnega blaga, ki se prevaža po
Sloveniji na različne načine (po cesti, železnici, zraku, morju).
Poročila Ministrstva za obrambo/Uprave RS za zaščito in
reševanje (MO/URSZR) kažejo, da so v zadnjih letih v Sloveniji med kemijskimi
nesrečami prevladovale tiste pri prevozu, vendar pa niso imele hujših posledic.
Velike kemijske nesreče pri prevozu v Sloveniji na srečo že dalj časa ni bilo.
Zgraditev avtocestnega omrežja bo zagotovo prispevala k varnejšemu cestnemu
prevozu nevarnega blaga. Sicer pa velja, da je železniški prevoz varnejši,
čeprav je na posameznih območjih tudi problematičen oziroma je reševanje v
primeru nesreče oteženo. Tri četrtine nevarnih kemikalij, ki se prevažajo po
železnici, je naftnih derivatov, 15 % je plinov, 5 % jedkih snovi in 5 %
različnih drugih kemikalij.
Prevoz nevarnih kemikalij po morju zajema večinoma tankerje
z naftnimi derivati, tekoče kemikalije, pa tudi druge nevarne snovi in
pripravke, ki lahko zaradi strupenosti ali neugodnih fizikalno – kemijskih
lastnosti povzročijo veliko škodo. Zaradi gostega pomorskega prometa v
slovensko pristanišče v Kopru in v italijansko v Trstu je plitvi, zaprti in
ekološko izredno občutljivi Tržaški zaliv zelo ogrožen. Razlitje naftnih
derivatov ali drugih nevarnih kemikalij bi imelo lahko hude in dolgotrajne
posledice. Luka Koper se zaradi dejavnosti, ki se izvajajo na njenem območju, šteje
med obrate, v katerih so možne večje kemijske nesreče.
MO/URSZR objavlja podatke o nevarnostih in nesrečah ter o
intervencijah v dnevnih, letnih in izrednih informativnih biltenih. V vsakoletni
publikaciji omenjene uprave z naslovom Naravne in druge nesreče v Republiki
Sloveniji so objavljeni tudi podatki o nesrečah z nevarnimi snovmi, kjer so
zajete tudi nesreče s kemikalijami. Njen glavni vir so podatki o intervencijah
poklicnih in prostovoljnih gasilskih enot, ki so s sklepom Vlade RS pooblaščene
za ukrepanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi in nesrečah pri prevozu.
V letu 2004 je bilo po podatkih MO/URSZR 446 dogodkov, v
katerih so bile udeležene nevarne snovi (pri tem so zajeti tudi dogodki, kjer
je količina nevarnih snovi minimalna, npr. od 1 litra naprej in ni bilo vplivov
na okolje). Od tega je bilo 125 nesreč, pri katerih ni bilo vplivov na okolje,
in 72 nesreč, pri katerih je bilo okolje onesnaženo. Največ, 114, je bilo
nesreč v cestnem prometu, tri so bile v železniškem prometu, ena v prometu na
morju in enajst v industriji. V letu 2004 je bilo 64 sproščanj nevarnih snovi
(na divjih odlagališčih, deponijah, pri izlivu kurilnega olja) in 51 drugih
nesreč z nevarnimi snovmi. Pri večini nesreč v cestnem prometu je izteklo
gorivo oziroma tekočina iz udeleženega vozila, ki sicer ni prevažalo nevarnega
blaga, na kar je treba biti še posebno pozoren, saj tega ne gre šteti kot
nesrečo z nevarnimi snovmi oziroma kemikalijami v ožjem smislu. V letu 2004 ni
bilo smrtnih žrtev v nesrečah z nevarnimi snovmi, poškodovanih pa je bilo 16
neposrednih udeležencev v nesreči in trije sodelujoči v intervenciji.
Na podlagi 58. člena ZKem vzpostavlja MZ/URSK informacijski
sistem za kemikalije (ISK). Temeljni namen ISK je zbiranje in vrednotenje
podatkov o nevarnih kemikalijah (tj. o nevarnih snoveh in o nevarnih
pripravkih) na slovenskem trgu. Podatke na nacionalni ravni za različne namene
potrebuje več institucij, koristni pa so zlasti za uvajanje preventivnih
ukrepov, za načrtovanje ukrepov ob nesreči in za samo ukrepanje, če se nesreča
zgodi. Poleg tega so podatki ISK uporabni za sledenje snovi in pripravkov na
trgu ter ugotavljanje trendov, lahko pa dajejo tudi podlago za izvedbo
inšpekcijskih pregledov pri zavezancih. Dostop do zbirke ISK je MZ/URSK pod
določenimi pogoji že omogočil nekaterih drugim institucijam (najprej ARSO in
Glavnemu carinskemu uradu Ministrstva za finance, pred kratkim pa sta povezavo
dobila še Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ-RS) in KC-CZ). ISK omogoča zelo različne in večnamensko koristne
poizvedbe ter statistične obdelave. Z dodatno obdelavo oziroma pripravo se
podatki lahko uporabijo tudi za izmenjavo informacij med nacionalnimi in tujimi
organi ter mednarodnimi organizacijami. Zbirko sestavlja naslednjih pet
aplikacij:
-
register nevarnih snovi in pripravkov na trgu v RS
(vključuje podatke z varnostnega lista, podatke o sestavi, namen uporabe, letno
količino ipd., mogoča je že vnaprej pripravljena statistična obdelava in
predstavitev podatkov),
-
register pravnih in fizičnih oseb, ki izdelujejo
ali dajejo nevarne kemikalije v promet v Sloveniji oziroma v svojih proizvodnih
postopkih uporabljajo zelo strupene ali strupene kemikalije,
-
popis kemikalij, ki jih zajema Konvencija o
prepovedi uporabe kemičnega orožja,
-
zakonodaja z ožjega področja kemijske varnosti v
pristojnosti MZ/URSK,
-
seznam naslovov spletnih strani o kemijski
varnosti.
Izraz "ocena tveganja" ima v zvezi s kemijskimi
nesrečami dva pomena oziroma nastopa v dveh različnih fazah. Najprej mora biti
pripravljena ocena nevarnosti in tveganja za posamezno kemikalijo. Tej sledi
ocena tveganja za človeka in okolje z vidika kemijske nesreče (v zakonodaji s
tega področja imenovana tudi "ocena ogroženosti"), ki predstavlja
verjetnost, da se takšna nesreča zgodi in da škodljivo učinkuje na človeka ali
okolje.
Pri tem naletimo na že omenjeni splošen problem kemijske
varnosti, saj za večino kemikalij podatki o njihovih nevarnih lastnostih niso
popolni, zato so velike težave že pri izdelavi ocene nevarnosti in ocene
tveganja. Omenjena spoznavna negotovost je vzrok, da tudi ocene ogroženosti za
nastanek kemijske nesreče in ocene posledic le-te niso natančne, ampak zgolj
približek stvarnemu tveganju. Predvidoma bo k zbiranju obstoječih in
pridobivanju novih informacij o lastnostih kemikalij, posredno pa tudi k
izboljšanju kakovosti ocen ogroženosti z vidika kemijskih nesreč, dolgoročno
pripomogel REACH.
Naselja in prometne poti so se skladno z gospodarskim in
industrijskim razvojem ter sorazmerno s povečanjem števila delovnih mest v
industrijskih panogah, v katerih nevarne kemikalije izdelujejo ali uporabljajo,
zgostila okoli industrijskih virov. To ob morebitni kemijski nesreči
predstavlja visoko stopnjo tveganja za zdravje človeka in okolje.
V Sloveniji se v zadnjem času pri prostorskem načrtovanju
vse bolj upošteva tudi tveganje za nastanek morebitnih večjih naravnih in
drugih nesreč, saj mora biti pred vsakim pomembnejšim posegom v prostor
izdelana ocena vplivov na okolje.
Izkušnje, pridobljene na podlagi nekaterih najhujših nesreč,
ki so se v Evropi pripetile v zadnjih letih,
kažejo, da je z uporabo instrumentov prostorskega urejanja dejansko mogoče
učinkovito povečati raven varovanja človeka in okolja. Zato je treba
zagotoviti, da bodo novi obrati, naprave in prometne poti tam, kjer bosta
zdravje človeka in okolje ob nesreči čim manj ogrožena, poleg tega pa je treba
preprečiti neprimerno rabo prostora v bližini že obstoječih nevarnih objektov
in naprav. Vsaj za najbolj problematične primere bi bilo smiselno izvesti oceno
stroškov in koristi preselitve obstoječih objektov večjega tveganja na druge
ustreznejše kraje, preselitev pa po možnosti tudi izpeljati.
Pri tem se postavlja vprašanje, kolikšno tveganje je še
sprejemljivo, saj zaradi naravnih danosti in omejitev v izrabi prostora tveganje za okoliško prebivalstvo in okolje ne more
biti povsem odpravljeno. Čeprav je na voljo znanje o prostorskih razsežnostih
morebitnih večjih kemijskih nesreč, v Sloveniji metodologija določanja
varnostnih odmikov še ni določena. Zakonodaja določa medsebojno oddaljenost posameznih
objektov le za nekaj primerov dejavnosti.
Treba je poudariti, da gradnja novih prometnih povezav ni
vedno v skladu s sodobnimi tehničnimi zahtevami za omejevanje posledic razlitja
nevarnih kemikalij pri prevozu. To je z vidika varovanja vodnih virov in okolja
nedopustno, zato je treba pred izdajo gradbenih dovoljenj, pri tehničnih
pregledih po opravljenih delih in pri inšpekcijskem nadzoru posvetiti temu vso
pozornost.
Prav tako se pri gradnji objektov in novih prometnic še
vedno premalo upoštevajo tehnične zahteve glede nemotenega dostopa vseh vrst
reševalnih vozil in prostih poti za umik. V vsesplošni prometni gneči in zaradi
anarhičnega parkiranja je lahko še tako dobro pripravljena reševalna akcija
onemogočena, človekovo zdravje in življenje ter okolje pa dodatno ogroženo.
Da bi pri prostorskem načrtovanju ter pripravi načrtov
zaščite in reševanja laže upoštevali vidike kemijskih nesreč, je bil v projektu
Phare "KV 2" izveden nakup programskega orodja za modeliranje in
oceno posledic kemijskih nesreč za Ministrstvo za okolje in prostor. Orodje
omogoča modeliranje izpustov strupenih snovi in olajša izdelavo scenarijev
poteka nesreč, prostorsko načrtovanje, oceno ogroženosti in obdelavo varnostnih
poročil, izdajo okoljevarstvenih dovoljenj, načrtovanje zaščite in reševanja,
poročanje EU in OECD itd.
Opremljenost in usposobljenost službe nujne medicinske
pomoči in zdravstvenih zavodov je popolnoma neustrezna, saj v bolnišnicah ne
razpolagajo z dekontaminacijskimi prostori, ekipe nujne medicinske pomoči pa ne
z ustrezno zaščitno opremo zase in za dekontaminacijo poškodovancev na terenu.
Problematična je tudi zaloga protistrupov.
Načrti za delovanje zdravstva ob kemijskih nesrečah v
zdravstvenih zavodih večinoma niso izdelani in usklajeni.
Posledice kemijskih nesreč niso vedno samo lokalne, ampak se
lahko razširijo čez državne meje, zato so na mednarodni ravni nastali
instrumenti za preprečevanje in omejevanje takih vplivov. Slovenija dejavno
sodeluje v raznih mednarodnih institucijah, ki se ukvarjajo s tem področjem
(ZN, NATO, OECD), poleg tega obstajajo dvo- oziroma večstranski sporazumi o
medsebojni pomoči v teh primerih (glej preglednico 2). Druge pomembne tovrstne
mednarodne organizacije za vzajemno pomoč so OPCW,
CEFIC (v okviru programa ICE),
REMPEC in
OCHA.
Okrepitev sodelovanja z drugimi državami in mednarodnimi
organizacijami zaradi preprečevanja in ublažitve posledic večjih kemijskih
nesreč s čezmejnim učinkom je eden izmed ciljev Slovenije v tem programskem
obdobju.
Pravni red EU in s tem povezana praksa se stalno
dopolnjujeta. Najnovejšim in najboljšim praksam na tem področju bi bilo treba
sproti slediti tudi v Sloveniji. Za zagotavljanje varnosti pred kemijskimi
nesrečami je prav tako kot na drugih področjih kemijske varnosti potrebno
celovito in usklajeno medresorsko delovanje. Zato je treba zagotoviti
sodelovanje med pristojnimi deležniki ter vzdrževati in izpopolnjevati sistem
varstva pred nesrečami. To je tudi edini način, da sprejeta zakonodaja učinkuje
zadovoljivo.
Nekatere iztočnice za izboljšanje varstva pred kemijskimi
nesrečami so skupaj z opisom stanja podane v poglavju5.5
Ocena stanja in predhodni koraki. Mnoge od dejavnosti, predvidene v tem delu
NPKV so že zajete v projektu Phare "KV 2". Prijavljen je tudi projekt
"TF-KV 3", ki ga bo
predvidoma prav tako financirala Evropska komisija. Tako bo celotno programsko
obdobje zapolnjeno s projekti, saj se zaključek zadnjega načrtuje za konec leta
2009.
Kljub temu, da je znanje toksikologije in ekotoksikologije
za izdelavo omenjenih ocen in varnostnih poročil neizogibno potrebno, ga v
Sloveniji občutno primanjkuje. Edini program, ki teče že vrsto let in ga enkrat
do dvakrat letno organizira KC-CZ,
je podiplomski seminar klinične toksikologije, namenjen zdravnikom in
specializantom drugih sorodnih fakultet. Konec leta 2005 je bilo v okviru
projekta Phare "KV 2" izvedeno tritedensko usposabljanje, regulatorne
toksikologije in ekotoksikologije, imenovano STox, namenjeno delavcem različnih
upravnih organov in drugih institucij, ki takšna znanja pri opravljanju svojih
nalog potrebujejo. Ker je bilo število mest omejeno, zanimanje pa precejšnje,
bo podobno usposabljanje predvidoma ponovljeno v projektu "TF-KV 3". Poleg tega je v projektu Phare
"KV 2" predvideno usposabljanje glede sedanjega stanja varnostne
tehnike. Tehnični razvoj na tem področju je tako hiter, da mu je težko slediti,
zato je treba zagotoviti stalno izobraževanje upravljavcev ter nadzornih in
drugih upravnih organov, da se spoznajo z najboljšimi tehnikami za
preprečevanje kemijskih nesreč in zmanjšanje njihovih posledic. Znanje o
obvladovanju nevarnosti in tveganj, ki lahko privedejo do kemijske nesreče in
znanje toksikologije/ekotoksikologije, je treba sistematično vključiti v redne
izobraževalne programe do- in podiplomskega študija na slovenskih univerzah ter
ustreznih strokovnih in poklicnih šolah, kakor tudi v programe usposabljanja v
okviru delovnih mest.
Ekipe nujne medicinske pomoči je treba usposobiti in
opremiti za ukrepanje ob kemijskih nesrečah na specializiranih usposabljanjih
in v sodelovanju z ekipami drugih služb. V novi specializaciji iz nujne
medicinske pomoči za zdravnike je teoretično in praktično izobraževanje iz
toksikologije sestavni del programa, ki vsebuje tudi poznavanje organizacijskih
rešitev. Poleg navedenega je treba nadaljevati usposabljanje iz katastrofne
medicine s poudarkom na ukrepanju ob nesrečah s kemikalijami za vse tiste
zdravstvene delavce, za katere je mogoče, da se bodo srečali z njimi.
Za vodje in druge predstavnike predbolnišničnih enot nujne
medicinske pomoči je bil v projektu Phare "KV 2" že izveden seminar
o medicinskem ukrepanju ob kemijski nesreči. Kasneje bi bilo treba organizirati
podobne delavnice še na posameznih območjih Slovenije in se poglobiti v tam
obstoječa praktična tveganja. Sledila bo še delavnica, na kateri bodo na
primeru enega izmed virov tveganja obravnavani vsestranski praktični vidiki
preprečevanja kemijskih nesreč, pripravljenosti nanje in ukrepanja ob njih. Na
njej naj bi poleg pristojnih javnih uslužbencev iz državne in lokalne uprave
sodelovali še predstavniki pravnih in fizičnih oseb, ki se ukvarjajo z
dejavnostmi, tveganimi glede kemijskih nesreč, predstavniki vseh vrst internih,
lokalnih in državnih reševalnih ekip, KC-CZ in ekip nujne medicinske pomoči, nevladne
organizacije in drugi zainteresirani. Namen delavnice je dvigniti vsesplošno
ozaveščenost in na vseh ravneh spodbuditi izvajanje primernih dejavnosti, ki
bodo vodile v izboljšanje varnosti. Pričakovati je, da se bo na delavnici
pokazalo, katere so bistvene pomanjkljivosti sedanjega sistema varovanja pred
nesrečami in reševanja, kar bo podlaga za izvedbo organizacijskih in tehničnih
izboljšav. Predvidoma bo pozneje v projektu "TF-KV 3" organizirana še ena podobna delavnica, na kateri bo
v sodelovanju z več sosednjimi državami obravnavana problematika večjih
kemijskih nesreč s čezmejnimi učinki.
Zamenjava nevarnih kemikalij z manj nevarnimi oziroma
uporaba nekemijskih postopkov ter uvedba varnejših oziroma čistejših tehnologij
v podjetjih mora potekati tako, da bodo hkrati z vidiki kemijskih nesreč
celovito obravnavani vsi drugi vidiki kemijske varnosti (varovanje zdravja in
okolja nasploh, varnost in zdravje pri delu, ravnanje z odpadki itn.). Poleg
tega je treba uvesti organizacijske in druge ukrepe, ki bodo vodili k boljšemu
poslovanju podjetij in dviganju ravni njihove konkurenčnosti na enotnem
evropskem trgu. Za to so potrebna velika sredstva, ki jih podjetja v kratkem
času težko zagotovijo sama. Torej je treba izrabiti razpoložljiva sredstva iz
evropskih strukturnih in drugih skladov. Prav tako ne gre pozabiti na nadaljnje
uvajanje okoljevarstvenih standardov v podjetja in sodelovanje podjetij v
Programu odgovornega ravnanja, ki poteka pod okriljem Evropskega sveta za
kemično industrijo (CEFIC). Pomoč pravnim in fizičnim osebam pri pripravi
celovitih sanacijskih načrtov, prijavljanju na razpise ter uvajanju vseh
omenjenih organizacijskih in tehničnih izboljšav naj bi v sodelovanju z
Ministrstvom za gospodarstvo nudili GZS, OZS in različna interesna združenja.
V zvezi z manjkajočo opremo za detekcijo, dekontaminacijo,
zaščito in reševanje ter medicinsko pomoč ob nesreči je treba na nacionalni
ravni pripraviti seznam prednostnih nakupov, prejemnikov in vzdrževalcev
opreme. Izdelati je treba načrt medsebojnega dopolnjevanja pri uporabi opreme
in protistrupov. Oprema bo koristila tudi sodelovanju Slovenije pri ukrepanju
ob nesrečah v drugih državah ali morebitnih terorističnih napadih. Potrebna
finančna sredstva se zagotovijo iz proračuna, nakup pa sofinancirajo tudi zavezanci,
ki povzročajo tovrstno tveganje. Temu naj bi bil namenjen del sredstev projekta
"TF-KV 3", ki ga bo
predvidoma financirala Evropska komisija. Ta je kot prvi pogoj za dodelitev
sredstev zahtevala, da se izvede posebna študija potreb po opremi in pripravi
sistematični nacionalni organizacijsko-tehnični načrt. Pripravo študije bo v
tem delu vodil Stalni odbor za področje nesreč s kemikalijami.
Pravilno prostorsko načrtovanje veliko pripomore k boljši
varnosti, zato bo ta tema posebej obravnavana v projektu Phare "KV
2". Na ravni EU bodo osvetljene dejavnosti, ki so povezane z merili za
prostorsko načrtovanje glede na nevarnost večjih nesreč in katerih rezultati
bodo upoštevani pri urejanju prostora tudi v Sloveniji.
Na občutljivih delih Slovenije (kras, vodni viri, nacionalni
in naravni parki) je pomembno preprečiti razlitje in iztekanje kemikalij v tla.
Zato je treba preučiti kakovost obstoječih prometnic, po katerih se
prevažajo nevarne kemikalije, in ugotoviti, kaj bi se dalo storiti, da bi bil
promet po njih varnejši in da se razlitje ne bi širilo v okolje. Tako kakor za
ceste je treba tudi za območja skladišč nevarnih kemikalij zagotoviti ustrezne
lovilne bazene, ki so že določeni v predpisih, in druge pripomočke, ki bodo
preprečili odtekanje nevarnih kemikalij v okolje.
Na mednarodni ravni so se proizvajalke nevarnih kemijskih
snovi povezale v mrežo ICE-EERN,
katere cilj je prostovoljna medsebojna pomoč ob nesrečah s kemikalijami. S
pomočjo mreže se ob nesreči vzpostavi stik z drugimi proizvajalci kemikalije,
ki je vzrok nesreče, ter pridobijo informacije, strokovna in tehnična pomoč za
ustrezno ukrepanje. Sodelovanje v mreži je ena izmed nalog Slovenije v tem
programskem obdobju, postopek pa bo sprožila GZS.
Za strokovne naloge in pripravo medicinske doktrine za
ukrepanje ob kemijskih nesrečah je odgovoren KC-CZ. Njegove zdajšnje funkcije so bolj ali manj
vezane le na posamezne paciente, vendar mora v skladu s smernicami Svetovne
zdravstvene organizacije in Zveze evropskih centrov za zastrupitve in kliničnih
toksikologov (EAPC)
postati ustanova nacionalnega pomena, organizirana kot del sistema nujne
medicinske pomoči. V
tem programskem obdobju mora torej KC-CZ razširiti svoje dejavnosti in poleg 24-urne dežurne
svetovalno-informativne službe za zdravnike zagotoviti:
-
dnevno informativno dežurno službo za nemedicinske
strokovnjake, ki delujejo na področju kemijske varnosti ter potrebujejo
informacije o preventivnih ukrepih in ukrepih ob zastrupitvah (npr. v podjetjih
ipd.),
-
24-urno dežurno informativno službo za občane, ki
jo začne postopoma uvajati tekom tega programskega obdobja, v naslednjem
programskem obdobju pa jo uvede v celoti,
-
svetovanje glede medicinskega ukrepanja ob velikih
kemijskih nesrečah.
V KC-CZ
se združijo:
-
klinična dejavnost,
-
statistična epidemiološka obravnava podatkov in
priprava analiz le-teh,
-
dejavnost svetovalno-informativne službe.
Laboratorijsko analitsko službo zagotavlja Inštitut za sodno
medicino.
V ta namen je treba KC-CZ za izvajanje nalog nacionalnega pomena:
-
priskrbeti ustrezne prostore,
-
ga tehnično opremiti,
-
ga kadrovsko okrepiti (postopno dodatno zaposliti
štiri zdravnike ali strokovnjake drugih naravoslovnih znanosti, dva že v letu
2006) ter zagotoviti ustrezno administrativno in informacijsko podporo,
-
zagotoviti ustrezen neposreden način financiranja
.
Za navedene prostorske, tehnične in kadrovske izboljšave,
potrebne za opravljanje nalog nacionalnega pomena v zvezi s kemijskimi
nesrečami, bo po ocenah potrebno na leto zagotoviti 80 milijonov tolarjev (v
programskem obdobju skupaj 400 milijonov tolarjev). Po statistiki in po
izkušnjah drugih držav znašajo stroški delovanja centrov za zastrupitve na
opisani razširjeni način le okoli eno šestino v primerjavi s koristmi (poveča
se preventivno delovanje, pacient je ob zastrupitvi hitreje pravilno usmerjen,
zmanjša se smrtnost in število nepotrebnih obiskov pri zdravnikih, doba
hospitalizacije se skrajša, potrebno je manj dragih postopkov zdravljenja (npr.
dializ), porazdelitev protistrupov po državi je racionalnejša ...). To
navsezadnje pomeni manjše obremenjevanje proračuna Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije (ZZZS) ob zastrupitvah in večjih kemijskih nesrečah.
Stroške za predvideno krepitev KC-CZ
pri izvajanju nalog nacionalnega pomena, si v tem programskem obdobju delijo
MZ, MO in ZZZS. Redno zdravljenje pacientov je treba od opravljanja nalog
nacionalnega pomena strogo ločiti, posebej pa obravnavati tudi dodatno
pogodbeno delo, ki ga ta center opravlja za stranke (npr. za državne organe ali
podjetja).
V naslednjem obdobju mora KC-CZ zagotoviti natančnejše evidentiranje zastrupitev
v registru zastrupitev, ki ga vodi KC-CZ na podlagi 40. člena ZKem in v skladu s Pravilnikom o
sporočanju, zbiranju in urejanju podatkov o zastrupitvah na območju Republike
Slovenije. Register je preprosta zbirka in je iz več razlogov pomanjkljiv. Z
ustrezno povezavo je treba poskrbeti za elektronsko komuniciranje med
poročevalci in KC-CZ.
Iz sedanje zbirke je zaradi načina poročanja tudi težko izluščiti podatke o
posameznih vrstah zastrupitev, zato ni točnega podatka o zastrupitvah s
kemikalijami.
Nekatere bolnišnice kljub zakonski zahtevi poročil ne pošiljajo redno – po
oceni prispe v KC-CZ le
okoli 50 % poročil o vseh bolnišnično obravnavanih primerih. O zastrupitvah,
pri katerih ni potrebno bolnišnično zdravljenje, morajo zdravniki poročati IVZ-RS, pri čemer rednost poročanja in kakovost
podatkov prav tako nista najboljši. Da bi stanje izboljšali, je treba poročanje
tehnično poenostaviti, približati zavezancem in jih prepričati o njegovi
koristnosti. Redno in kakovostno poročanje je namreč zelo pomembno, saj na tej
podlagi lahko podjetja, ki kemikalije dajejo v promet in pravni organi lahko
predvidijo in izvedejo ukrepe za zmanjševanje tveganja.
KC-CZ
mora posodobiti doktrino in izboljšati obstoječe programsko orodje za
spremljanje zalog protistrupov, da bo mogoče sprotno neposredno
decentralizirano vnašanje porabe in obratno – centralno vodenje potreb.
Pripraviti mora še predlog razporeditve in razpoložljive količine protistrupov.
Glede medsebojne pomoči pri zagotavljanju protistrupov se je treba tesneje
povezati tudi s sosednjimi in drugimi državami.
Iz več predhodno omenjenih razlogov je treba mrežno povezati
KC-CZ, bolnišnice, zdravstvene
zavode, zdravnike, zbirko ISK ter druge vire oziroma uporabnike podatkov o
kemikalijah, zastrupitvah in protistrupih, pri tem pa poskrbeti za varovanje
zaupnosti podatkov.
Za toksikološki laboratorij ISM
se v štiriletnem programskem obdobju iz proračuna zagotovijo dodatna finančna
sredstva v višini 60 milijonov tolarjev na leto (v programskem obdobju skupno
300 milijonov tolarjev). Namenjena bodo nakupu manjkajoče opreme in drugih
pripomočkov za delo ter zaposlitvi dveh delavcev z univerzitetno ali visoko
strokovno izobrazbo in enega laboranta s srednjo strokovno izobrazbo. Priprava
kakovostnih instrumentalnih analitskih postopkov (uvedba analitskih metod) je
dolgotrajna, zato se je v skladu s potrebami KC-CZ treba zaradi pripravljenosti na kemijske nesreče
sistematično lotiti deficitarnih preiskav. Zajele naj bi pretežno humane
biološke vzorce, možnosti za razširitev dejavnosti ob ustrezni opremi in
strokovnjakih pa bi bile lahko še:
·
prepoznavanje in količinsko ovrednotenje pesticidov
in njihovih metabolitov pri množičnih zastrupitvah ali ekoloških katastrofah,
·
spremljanje ravni preventivno uporabljenih
protistrupov pri bojnih strupih (npr. atropin),
·
spremljanje ravni zdravil in metabolitov za potrebe
nujne medicinske pomoči in katastrofnih služb ob večjih naravnih ali drugih
nesrečah,
·
ponovna vpeljava poklicnih toksikoloških preiskav
(izpostavljenost pri delu s kemikalijami v industriji in drugod, analize za
potrebe ocene varstva delavcev in ugotavljanja zmožnosti za delo, povzročitelji
endokrinih motenj …),
·
biološki monitoring, če je potrebna kemijska
toksikološka analiza bioloških vzorcev humanega in živalskega izvora,
·
preventivno spremljanje zlorabe drog in zdravil na
delovnem mestu ter pri transportu nevarnih snovi (kemikalije, pesticidi itn.).
V projektu Phare "KV 2" je bila dobavljena
manjkajoča oprema za en mobilni laboratorij, ki analizira stanje na kraju
nesreče, v projektu "TF-KV 3"
pa se bosta po potrebi dodatno opremila še druga dva.
Poskrbeti je treba tudi za obvezno zavarovanje tveganja
zaradi možnosti kemijske nesreče in za dosledno uveljavljanje načela
onesnaževalec plača.
Slovenski inšpektorji naj redno sodelujejo pri vzajemnih
mednarodnih inšpekcijskih obiskih (Mutual Joint Visits – MJV) v zvezi z
izvajanjem direktive Seveso II v državah članicah EU. Tako se bodo seznanili z
izkušnjami in prakso drugih držav.
Preveriti je treba, ali je mogoče kakovost poročil o
nesrečah še izboljšati, in preučiti smiselnost povezave zbirk podatkov, ki jih
imajo različni državni organi in druge institucije, po potrebi pa omogočiti
dostop tudi drugim ustreznim organom in službam.
V slovenščino je smiselno prevesti navodila za preprečevanje
kemijskih nesreč in ravnanje v tem primeru ter navodila o varnostnih
kazalnikih, ki jih je izdala OECD. Kakor je opisano v poglavju 5.2 Zakonodajni
vidiki, je pomembno pripraviti praktična navodila za ravnanje v različnih
primerih in zbrati ustrezne tehnične varnostne standarde.
Ta del NPKV je bil pripravljen na podlagi ugotovitev
projekta Phare "KV 1". Kemijskim nesrečam se je nemogoče v celoti
izogniti. Predlagani cilji in ukrepi bodo prispevali k zmanjšanju verjetnosti
za njihov nastanek in k omilitvi posledic, če se nesreča dejansko zgodi. Zelo
pomembno je medresorsko sodelovanje in usklajevanje skupnih dejavnosti, saj je
predvsem od tega odvisno, ali bodo naloge, ki so sicer uresničljive, res
opravljene. Dodaten strokovni prispevek in finančna sredstva za nakup
manjkajoče opreme so zagotovljeni s projektoma Phare "KV 2",
predvidoma pa tudi "TF-KV
3".
-
vzpostavljeno usklajevanje med organi, pristojnimi
za varstvo pred kemijskimi nesrečami,
-
vzpostavljen sistem pripravljenosti in hitrega
ukrepanja ob nesrečah, z izdelanimi in v praksi preskušenimi standardnimi
postopki,
-
ponovno ustanovljen in dejaven Stalni medresorski
odbor za področje kemijskih nesreč,
-
kupljena dodatna nujna oprema za ukrepanje ob
kemijskih nesrečah,
-
izdelan načrt za ukrepanje zdravstva ob kemijski
nesreči,
-
zmanjšano število, velikost in posledice kemijskih
nesreč,
-
okrepljen KC-CZ,
-
okrepljen toksikološki laboratorij pri ISM,
-
izvedene delavnice s študijami primerov,
-
kupljena oprema za mobilne laboratorije in
programska oprema za modeliranje izpustov nevarnih snovi,
-
povečano število podjetij, ki pri svojem delu
upoštevajo standarde kakovosti z vidika varstva okolja,
-
druge kazalnike določi Stalni medresorski odbor za
področje kemijskih nesreč.
-
ustanovitev in pospešeno delovanje Stalnega
medresorskega odbora za področje kemijskih nesreč,
-
močna podpora Ministrstva za okolje in prostor,
Ministrstva za obrambo – Uprave za zaščito in reševanje in Ministrstva za
zdravje,
-
pripravljenost posameznih drugih deležnikov za kar
najučinkovitejše sodelovanje pri doseganju zastavljenih ciljev,
-
podpora MKKV,
-
pravočasna razpoložljivost potrebnih človeških in
finančnih virov.
|
