KV - NPKV - Splošni cilji in predvideni ukrepi

Dolgoročni strateški cilj

Prispevati k uresničevanju Mednarodne strategije ravnanja s kemikalijami (SAICM), ki je bila sprejeta v Dubaju na srečanju od 4. do 6. februarja 2006 in jo je podpisala tudi Slovenija.

Programski cilji

SCKV 1

Z zagotavljanjem kemijske varnosti izboljšati zdravje prebivalstva in kakovost okolja.

SCKV 2

Zagotoviti pogoje za izvajanje in nadzor ukrepov in aktivnosti za izboljšanje kemijske varnosti.

SCKV 3

Krepiti vlogo Slovenije pri zagotavljanju kemijske varnosti na mednarodni ravni.

Program splošnih ukrepov do leta 2010

1.      Uvrstiti kemijsko varnost med ključne vidike nacionalne varnosti Slovenije, pravico do kemijske varnosti pa med osnovne človekove pravice.

2.      Pri ravnanju s kemikalijami in pri sprejemanju odločitev na področju kemijske varnosti kot temeljno načelo upoštevati načelo previdnosti, izhajajoče iz Resolucije Evropskega parlamenta^[48] in Sporočila Evropske komisije^[49]. Pri tem obravnavati predvidljivo tveganje, zaskrbljenost deležnikov in javnosti, koristi, ki jih kemikalija prinaša, ter razpoložljivost zamenjav za nevarne kemikalije.

3.      Nevarne kemikalije v čim večji meri zamenjati z manj nevarnimi kemikalijami oziroma z nekemijskimi alternativami in postopno zmanjševati uporabo kemikalij nasploh. Izboljšati poznavanje znaka EU za okolje (v obliki marjetice)^[50] in spodbujati potrošnike, da pri nakupu dajo prednost "zelenim", okolju bolj prijaznim proizvodom in storitvam. Pospeševati politiko t.i. "zelenih" javnih naročil^[51].

4.      Uvesti analizo stroškov in koristi oziroma učinka, vključno z analizo družbeno-ekonomskih posledic, kot sestavni del postopka za sprejemanje pomembnejših odločitev na področju kemijske varnosti.

5.      Krepiti koordinacijo pristojnih resorjev in strokovno znanje:

5.1. Vzdrževati visoko raven delovanja krovne Medresorske komisije za kemijsko varnost kot bistvenega mehanizma za koordiniranje skupnih medresorskih aktivnosti na področju kemijske varnosti.

5.2. Za prednostna področja kemijske varnosti po potrebi ustanoviti stalne medresorske podkomisije ali odbore, ki poleg sprotnega usklajevanja dejavnosti resorjev ter načrtovanja nadaljnjih skupnih ciljev, ukrepov in ravnanj, skrbijo tudi za izvajanje NPKV ter o tem poročajo krovni Medresorski komisiji za kemijsko varnost (MKKV), ta pa Vladi RS.

5.3. Nadalje krepiti inšpekcijske službe, pristojne za nadzor različnih področij v povezavi s kemijsko varnostjo, in povečati njihovo učinkovitost. Vzpostaviti celovit nadzor na širšem področju kemijske varnosti in s tem pospešiti pravilno in pravočasno izvajanje zakonodaje (glej poglavje ‎5.3 Zakonodajni vidiki‎5.3).

5.4. Sistematično uvesti toksikologijo/ekotoksikologijo in znanja, potrebna za upravljanje tveganja, ki ga povzročajo kemikalije, v obstoječe do- in podiplomske študijske programe^[52]. Ta znanja so nujno potrebna za načrtovanje in izvajanje ukrepov varovanja zdravja in okolja pred negativnimi učinki kemikalij. Glavna področja zaposlovanja so državna uprava in drugi regulatorni organi, pristojni za različne vidike kemijske varnosti, javni zavodi, industrija in obrt, ki proizvajajo ali uporabljajo nevarne kemikalije in znanstveno – raziskovalne institucije. Izpostaviti to področje v nacionalnem programu visokega šolstva kot prednostno študijsko področje, pomembno za javno zdravje.

5.4.1.     Uvesti in izvajati izbirni modul "Osnove toksikologije s poudarkom na vplivih kemikalij na zdravje človeka" na dodiplomski in podiplomski ravni: 125 ur, 15 ECTS^[53]; namenjen študentom različnih fakultet na različnih stopnjah študija, tudi tistim, za katere neposreden prehod na drugostopenjski študij toksikologije ni možen (npr. humanistične usmeritve); predmet pričeti izvajati že v šolskem letu 2007/2008.

5.4.2.     Na drugi in tretji stopnji visokošolskega študija uvesti sodoben kreditno ovrednoten interdisciplinaren študij toksikologije in ekotoksikologije, s poudarkom na vplivih kemikalij na zdravje človeka, v katerega bi se lahko vpisali diplomanti iz različnih falkultet. Bodoči specializirani strokovnjaki s tega področja bodo ob upoštevanju dodatnih pogojev lahko pridobili posebno registracijo pri Evropskem združenju toksikologov in toksikoloških društev ^[54] oziroma pri Združenju za okoljsko toksikologijo in kemijo ^[55]. Z uvedbo novega študijskega programa bo Slovenija postala primerljiva z drugimi državami EU, kjer tovrsten študij poteka že vrsto let. Študij naj bi se pričel izvajati že v študijskem letu 2007/2008.

Opomba: programa iz točk 5.4.1 in 5.4.2 se financirata v skladu z Zakonom o visokem šolstvu^[56] in Uredbo o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008^[57].

5.4.3.     Za zapolnitev vrzeli v znanju uslužbencev upravnih organov, javnih zavodov, z njimi povezanih institucij in drugih deležnikov na področju kemijske varnosti^[58] obdobno izvajati osnovne in specialne tečaje iz toksikologije/ekotoksikologije, s poudarkom na regulatorni toksikologiji in zdravju človeka.

5.5. Vzpostaviti neformalno znanstveno mrežo strokovnjakov s področja ocenjevanja vplivov kemikalij na zdravje človeka in okolje. Za vzpostavitev mreže Ministrstvo za zdravje/Urad RS za kemikalije (MZ/URSK) v prvem letu zagotovi pomoč ene osebe, in sicer za en dan na teden.

5.6. Povečati obseg finančnih sredstev za ciljne raziskovalne projekte s področja zagotavljanja kemijske varnosti (financiranje iz državnega proračuna ali v sodelovanju ministrstev, pristojnih za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, okolje, zdravje, delo, kmetijstvo, obrambo itd., kakor tudi iz sredstev EU).

6.      Okrepiti centre za kemijsko varnost:

6.1. Okrepiti medresorski projektni center, ki skrbi za pripravo, koordinacijo in vodenje skupnih medresorskih projektov za kemijsko varnost (pri organu, pristojnem za kemikalije, financiranje neposredno iz proračuna ali s strani več resorjev, za podrobnosti glej peti odstavek točke ‎6 Uvoda (Izvajanje nacionalnega programa in sledenje napredku, uresničljivost zastavljenih ciljev).

6.2. Okrepiti Center za zastrupitve pri Kliničnem centru in Inštitut za sodno medicino pri Medicinski fakulteti (za opravljanje nalog za zagotavljanje kemijske varnosti, ki so nacionalnega pomena, še zlasti tistih, ki se nanašajo na nesreče s kemikalijami, zagotoviti ustrezno stalno neposredno financiranje iz državnega proračuna). Ta problematika je podrobneje obravnavana v poglavju ‎5. PREDNOSTNO PODROČJE: KEMIJSKE NESREČE (KN).

6.3. Za potrebe različnih resorjev okrepiti nacionalni center za ocenjevanje tveganja, ki ga povzročajo kemikalije. Center bo nudil strokovno/tehnično podporo vladnim resorjem, zavezancem in drugim naročnikom, vključno z izdelavo analiz tveganja in predlogov ukrepov v nujnih primerih (nesreče). V prvih dveh letih se center v celoti financira neposredno iz proračuna ali po dogovoru s strani več resorjev, kasneje pa iz plačil vladnih resorjev, zavezancev oziroma drugih naročnikov, ki morajo za kemikalije izdelati oceno tveganja ali poročilo o kemijski varnosti. Naloge centra so:

·         izdeluje ocene tveganja ter pregleduje že izdelane toksikološke študije,

·         izdeluje ocene izpostavljenosti (vključno z uporabo modelov) in učinkov kemikalij na človeka in okolje,

·         svetuje glede zmanjševanja izpostavljenosti in tveganja, glede nabora snovi, za katere je treba prednostno uvesti ukrepe za zmanjšanje tveganja, glede izbora ukrepov za zmanjševanje izpostavljenosti in tveganja (vključno z družbeno–ekonomskimi posledicami),

·         po naročilu izvaja druge naloge na področju ocenjevanja različnih snovi, ki izhajajo iz zakonodaje EU (biocidi, kemikalije - REACH, fitofarmacevtska sredstva, okvirna vodna direktiva in druga zakonodaja).

7.      Izboljšati tehnične možnosti za dviganje ravni kemijske varnosti:

7.1. Pomagati podjetjem pri pripravi sanacijskih načrtov s celovitimi rešitvami glede kemijske varnosti (varnost in zdravje pri delu s kemikalijami, zmanjševanje nastajanja odpadkov kemikalij, preprečevanje in pripravljenost na kemijske nesreče, zmanjševanje emisij itd.) in pri pripravi prijav na razpise za pridobitev sredstev (npr. skladov, projektov, dvostranska pomoč) - pomoč zagotovijo Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtna zbornica Slovenije (OZS) in Ministrstvo za gospodarstvo (MG) v sodelovanju z Javno agencijo za tehnološki razvoj RS, v sodelovanju s skupnim medresorskim projektnim centrom za kemijsko varnost [glej še poglavja ‎3. PREDNOSTNO PODROČJE: VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU S KEMIKALIJAMI (VZDK), ‎4. PREDNOSTNO PODROČJE: ODPADKI KEMIKALIJ (OK), ‎5. PREDNOSTNO PODROČJE: KEMIJSKE NESREČE (KN)].

7.2. V največji možni meri uporabiti sredstva evropskih skladov ter drugih mednarodnih in domačih finančnih virov (projekti, dvostranska ali večstranska pomoč ipd.) za uvajanje varnejših zamenjav za nevarne kemikalije, čistejših in varnejših tehnologij ter za nakup opreme za kemijsko varnost. Sredstva bodo namenjena vladnim resorjem, lokalnim skupnostim ter malim, srednjim in velikim podjetjem, ki ravnajo s kemikalijami (povečevanje konkurenčnosti s hkratnim povečanjem kemijske varnosti). Krepitev kemijske varnosti s pomočjo razvojnih projektov posebej načrtovati v operativnih programih, povezanih s pripravo državnega razvojnega programa, ki se oblikujejo pri Službi Vlade za regionalni razvoj oziroma pri posameznih resorjih. Podrobnosti so razvidne iz poglavij ‎3. PREDNOSTNO PODROČJE: VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU S KEMIKALIJAMI (VZDK), ‎4. PREDNOSTNO PODROČJE: ODPADKI KEMIKALIJ (OK), ‎5. PREDNOSTNO PODROČJE: KEMIJSKE NESREČE (KN).

8.      Povečevati ozaveščenost in izboljševati komunikacijo:

8.1. Sistematično ozaveščati, obveščati in usposabljati splošne uporabnike kemikalij ter jih odvračati od potrošniške miselnosti; delavce, ki prihajajo v stik s kemikalijami, seznanjati z nevarnostimi, tveganjem in ustreznim ravnanjem s kemikalijami ter jih ozaveščati o varovanju zdravja in okolja pred negativnimi učinki kemikalij (osnovno in dopolnilno vseživljenjsko usposabljanje).

8.2. Od enosmernih stikov z javnostjo in deležniki (v angl. Public Relations – PR) preiti na enakovredno dvosmerno komunikacijo (dialog) o tveganju in ukrepih za zmanjševanje le-tega (komunikacija o tveganjih je poleg ocene tveganja in upravljanja s tveganjem tretji steber kemijske varnosti); izvesti vsaj eno praktično raziskavo o dojemanju tveganja v Sloveniji; posebej usposobiti moderatorje za komunikacijo.

8.3. Uvesti celoletno usklajeno medresorsko akcijo ozaveščanja javnosti in deležnikov na področju kemijske varnosti z vrhuncem tekom nacionalnega tedna kemijske varnosti, to je v tednu okoli 29. maja, ko je bil leta 1999 uveljavljen prvi slovenski zakon o kemikalijah.

8.4. Za obravnavo pomembnih vprašanj kemijske varnosti in pridobitev predlogov za ustrezne in večinsko sprejemljive rešitve redno organizirati javne tribune.

8.5. Okrepiti delovanje nevladnih organizacij (NVO) kot pomembnih deležnikov na področju kemijske varnosti; pomagati NVO pri pridobivanju tujih projektnih virov za njihovo krepitev; sofinancirati projekte s področja kemijske varnosti, ki bi jih izvajale NVO (sredstva pridobiti neposredno iz državnega proračuna).

9.      Nadalje krepiti aktivno mednarodno vlogo Slovenije:

9.1. Drugim državam posredovati izkušnje, pridobljene s pilotnimi in drugimi skupnimi medresorskimi projekti s področja kemijske varnosti, ki so potekali v Sloveniji (projekti Phare, UNEP^[59], UNITAR/IOMC^[60] in drugi); organizirati delavnice, srečanja oziroma konference za predstavnike držav Srednje in Vzhodne Evrope (po možnosti v sodelovanju s tujimi sponzorji).

9.2. Nadalje aktivno sodelovati pri delu na ravni EU in med predsedovanjem na vseh ravneh poudarjati pomen kemijske varnosti ter spodbujati aktivnosti v zvezi z zagotavljanjem le-te v državah članicah EU ter drugod.

9.3. Nadaljevati projekte kemijske varnosti v okviru projektov Prehodnega vira ("Transition Facility"), ki jih financira Evropska komisija; poskrbeti za učinkovito črpanje strukturnih in drugih evropskih skladov z namenom uporabe teh sredstev za sočasno povečevanje konkurenčnosti podjetij in izboljševanjem kemijske varnosti.

9.4. Nadaljevati projektno sodelovanje z UNITAR/IOMC, s Švico (3. in 4. pilotni projekt) in z Nizozemsko.

9.5. Krepiti sodelovanje z Odborom za kemikalije pri OECD^[61] in njemu podrejenimi skupinami; prehod iz statusa opazovalca v polnopravno članstvo v Odboru za kemikalije do leta 2009.

9.6. Ohraniti aktivno vlogo Slovenije v Medvladnem forumu za kemijsko varnost (IFCS), poleg tega pa s prostovoljnim finančnim prispevkom pomagati sekretariatu IFCS pri izvajanju ciljev Poglavja 19 Agende 21 iz Ria.

9.7. Podpreti mednarodne aktivnosti za uveljavitev SAICM in uveljaviti SAICM v Sloveniji. Prispevati v sklad za pomoč državam v razvoju in državam v ekonomskem prehajanju (program "Quick Start").

9.8. Nadaljevati dvo- ali večstransko povezovanje z drugimi državami ali organizacijami.

9.9. Nuditi pomoč državam kandidatkam za vstop v EU v okviru danih možnosti in glede na njihove potrebe (posredovanje izkušenj).

Stroške za dosego zgoraj navedenih splošnih ciljev in izvedbo s tem povezanih ukrepov je bilo mogoče oceniti le za področja, na katerih so operativni ukrepi za dosego ciljev že dobro vidni. Nekateri od naštetih ukrepov so podrobno obdelani in ovrednoteni v nadaljnjih poglavjih (npr. ukrep 5.3, 7.1, 7.2). Za večino ostalih navedenih splošnih ciljev in ukrepov se med programskim obdobjem pripravijo podrobni akcijski načrti, določijo nosilci in opredelijo potrebni človeški ter finančni viri (npr. za ukrepe 2, 3, 4, 8.1).

Preglednica 1: Stroški izvajanja nekaterih splošnih ukrepov

Zap. št. ukrepa

Ukrep

Ocena stroškov

(v mio SIT)

5.4.3

Tečaji regulatorne toksikologije za delavce v javnih ustanovah.

34

Stroške si resorji delijo po dogovoru

5.5

Pomoč pri vzpostavitvi neformalne mreže strokovnjakov za oceno tveganja, ki ga povzročajo kemikalije.

1

MZ/URSK

5.6

Novi ciljni raziskovalni projekti s področja kemijske varnosti.

80

Stroške si resorji delijo po dogovoru

6.1

Krepitev medresorskega projektnega centra za kemijsko varnost (za pripravo projektov, pridobivanje finančnih sredstev in vodenje projektov, pomembnih za razvoj kemijske varnosti v skladu z NPKV).

120

Stroške si resorji delijo po dogovoru

6.3

Nacionalni center za ocenjevanje tveganja, ki ga povrzročajo kemikalije.

180

Stroške si resorji delijo po dogovoru

8.2, 8.4

Krepitev znanj in možnosti za ustrezno komunikacijo o kemijskih tveganjih z in med vsemi deležniki; javne tribune.

60

Stroške si resorji delijo po dogovoru

8.3

Celoletna medresorsko usklajena akcija ozaveščanja javnosti in deležnikov na področju kemijske varnosti in izvedba nacionalnega tedna kemijske varnosti.

375[62]

Stroške si resorji delijo po dogovoru

8.5, 8.6

Sofinanciranje projektov s področja kemijske varnosti, ki jih bodo izvajale NVO, krepitev NVO.

30

Stroške si resorji delijo po dogovoru

9.1

Organizacija mednarodnih srečanj za kemijsko varnost v Sloveniji (s pomočjo tujih donorjev).

5

MZ/URSK

9.6

Prostovoljni finančni prispevek sekretariatu IFCS pri izvajanju ciljev Poglavja 19 Agende 21 iz Ria.

10

MZ

9.7

Prispevati v sklad za pomoč državam v razvoju in državam v ekonomskem prehajanju pri izvajanju SAICM (program "Quick Start") in za sekretariat SAICM[63].

28

MZ, MOP

Skupaj:

1.067