Kemijska varnost
Kaj pomeni pojem kemijska varnost posamezniku in kaj v različnih
delih sveta, je zelo odvisno od tega, koliko vedenja imamo o kemikalijah
in kaj so naše prioritete glede na življenjski standard. Ne glede na to
bom v tem kratkem prispevku poskušala pojasniti, kaj pomeni kemijska
varnost v razumevanju Urada RS za kemikalije, ki je po zakonu o
kemikalijah pristojen za njeno zagotavljanje v naši domovini.
Kemijska varnost po našem razumevanju pomeni tako stanje, ko
kemikalije ne povzročajo neobvladljivega tveganja za zdravje ljudi in
okolje. Tako stanje si želimo doseči najkasneje do leta 2020 tudi v
svetovnem merilu. Zato je Slovenija z udeležbo dveh ministrov, mag.
Andreja Bručana in Janeza Podobnika, na zasedanju od 4.-6. februarja
2006 v Dubaju podpisala deklaracijo o Mednarodni strategiji ravnanja s
kemikalijami, SAICM.
Za doseganje kemijske varnosti so potrebni številni ukrepi v celotnem
življenjskem krogu kemikalije. Poskrbeti je treba za varno proizvodnjo
kemikalije, varovanje zdravja delavcev na delovnem mestu, dajanje v
promet le takih kemikalij, katerih lastnosti so znane in take, da je
mogoča njena varna uporaba, ki jo dosegamo po potrebi tudi s
preventivnimi ukrepi, s katerimi je mogoče preprečiti njene negativne
posledice, ter za varno ravnanje z njenimi odpadki. Ne smemo pozabiti
tudi raziskav in razvoja, ko kemikalija še ni dana v promet, tudi pri
tej dejavnosti je treba zagotavljati vse potrebne ukrepe za varovanje
zdravja ljudi in okolja.
Kemijsko varnost lahko dosegamo le, če si za to prizadevajo prav vsi
deležniki v življenjskem krogu kemikalije. Z zakonodajo in nadzorom
izvajanja zakonodaje lahko dosegamo le del ukrepov, ki so usmerjeni
predvsem na proizvajalca in uporabnika v proizvodnji in prometu
kemikalije, manj ali skoraj nič pa z zakonodajo ne moremo posegati v
pravilna ravnanja posameznikov pri uporabi kemikalije. To smo pa mi vsi.
Ali se bomo obnašali ozaveščeno in prebrali etiketo pred uporabo
kemikalije, se pri delu po potrebi zaščitili, oddali morebitne ostanke
kemikalije na odpad v skladu s predpisi oziroma navodili, pa odločamo
sami.
Država tudi zagotavlja, da se zbirajo podatki o zastrupitvah s
kemikalijami, na podlagi katerih se pripravljajo dodatni preventivni
ukrepi. Ali jih bomo upoštevali, ali bomo kemikalije v domačem okolju
hranili tako, da se z njimi ne bodo srečevali otroci, ki so po
statističnih podatkih omenjenega centra najpogostejše žrtve zastrupitev,
pa je naša odgovornost.
Zato vas, drage državljanke in državljani vabim, da uporabljate
kemikalije varno, da ravnate z njimi v skladu z navodili, da ste pozorni
na morebitne negativne učinke, za katere še ni informacij na etiketah,
in te informacije sporočate Uradu RS za kemikalije. Za kemijsko varnost
smo odgovorni prav vsi, nekateri deležniki po zakonu, kot posamezniki pa
imamo etično dolžnost, da storimo vse, kar je v naših močeh, da
preprečimo negativne posledice kemikalij, brez katerih si sicer ne znamo
več predstavljati življenja.
dr. Marta Ciraj
direktorica Urada RS za kemikalije |
